Festival alpskega cvetja, ki se ta konec tedna začenja v Bohinju, je že enajsti po vrsti, ljubitelji in poznavalci cvetja so ga vzeli za svojega. Tako je tudi letos na okoli 30 vodenih botaničnih pohodov prijavljenih že več kot 120 ljubiteljev rastlin. Ti po besedah direktorja Turizma Bohinj Klemena Langusa že po tradiciji večinoma prihajajo iz tujine: največ jih slovensko alpsko cvetje pride občudovat iz Velike Britanije, Švice, Nemčije in Italije.
Tudi najbolj zahtevni ljubitelji botanike imajo na bohinjskem festivalu alpskega cvetja kaj videti, pravi Samo Gardener iz Turizma Bohinj. »Tu rastejo tudi orhideje, celo več kot 40 vrst divjih orhidej poznamo v tem okolju. Ena najbolj znanih je lepi čeveljc, ki je zelo redka in zaščitena,« dodaja.
Cvetoči travniki so v nevarnosti
Cvetoči travniki pa so po Gardenerjevih besedah celo v osrčju Alp zaradi ravnanja ljudi v precejšnji nevarnosti. Ne le neustrezno gnojenje, tudi prezgodnja košnja in shranjevanje pokošene trave v bale, ki se je razširilo tudi v Bohinju, semenom preprečuje osip na zemljo, kjer bi lahko vzklila v novo rastlino. »To pomeni, da bo prihodnje leto cvetja manj. Vendar poskušamo sodelovati z okoliškimi lastniki zemljišč in upamo, da bomo samoniklo cvetje še ohranili na travnikih.«
Ker alpskega cvetja ne občudujejo samo botaniki, bodo na letošnjem festivalu dobro poskrbeli tudi za manj učene obiskovalce. Pripravili so številne delavnice o vrtnarjenju in uporabi divjega cvetja v različne namene, recimo v kulinariki.
Tri sobote zapored tako organizatorji na travnik ob Bohinjskem jezeru vabijo tudi tako imenovano splošno javnost. »S seboj prinesite odeje in se prepustite uživanju v cvetličnih kulinaričnih dobrotah,« so zapisali v brošuro. »Tri sobote zapored bomo ob jezero pripeljali tisto, kar je v Sloveniji najbolj zeleno,« pravi predsednik sveta zavoda Turizem Bohinj Bojan Traven. Na tržnici ob jezeru se bodo namreč predstavili zeliščarji, čebelarji, sirarji in drugi. Posebno pozornost bodo ob prizadevanjih za razglasitev svetovnega dneva čebel posvetili medovitim rastlinam.
Naj sonce in topla voda ne bosta edini razlog za obisk
Kot pravi Langus, v Bohinju tudi s tem festivalom skušajo podaljšati turistično sezono, zato so ga umestili pred začetek poletja, podobno pa jeseni počnejo s festivalom pohodništva in z ribiškim turizmom. »Želimo, da razlog za obisk Bohinja ne bi bila samo sonce in topla voda,« pravi Langus. Medtem ko iz leta v leto dosegajo boljše rezultate v poletni sezoni, pa si zdaj obetajo več tudi pozimi, predvsem zaradi možnosti obilnejšega zasneževanja na Voglu ter spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku, ki bo to omogočal, pravi Traven.
Čeprav se zdi, da varovanje narave in turizem stojita na različnih bregovih, v Bohinju pri dogodkih, kot je festival cvetja, tesno sodelujeta. Majda Odar iz javnega zavoda Triglavski narodni park poudarja: »Prepričani smo, da turizem v teh krajih mora biti, saj je pomemben za trajnostni razvoj. Festivali, kot je ta, so priložnost za prostorsko, časovno in vsebinsko usmerjanje obiska tudi v manj oblegane kraje ali vsebine na tem območju.«
