Po ponedeljkovem terorističnem napadu v Manchestru so v Veliki Britaniji prvič po letu 2006 povišali stopnjo teroristične nevarnosti z druge najvišje na najvišjo mogočo oziroma z resne na kritično. Navzven najbolj opazna posledica tega je 984 oboroženih vojakov, ki so danes prikorakali pred nekatera izmed najbolj znanih poslopij v prestolnici, pa tudi pred veleposlaništva.
Dramatično povišanje stopnje teroristične nevarnosti je v torek pozno zvečer sporočila in pojasnila konservativna premierka Theresa May. Povedala je, da je najvišjo stopnjo svetoval tako imenovan Združeni center za analizo terorizma (JTAC), in dodala, da je JTAC neodvisna ustanova, pristojna za določanje stopnje teroristične nevarnosti na podlagi dostopnih obveščevalnih podatkov. JTAC ima svojega direktorja, ki je podrejen direktorju domače varnostne službe MI5. Osebje JTAC tvorijo pripadniki vseh varnostnih in obveščevalnih služb, protiterorističnega oddelka policije in šestih vladnih oddelkov.
Se bo nov napad zgodil ali se lahko zgodi?
Mayeva, ki je zelo skrbno izbirala besede, je dejala, da je bilo na podlagi prvega dneva preiskave sklenjeno, da bi morali stopnjo teroristične nevarnosti povišati z resne na kritično. »To pomeni, da so ocenili (JTAC), da je še kakšen napad ne samo zelo verjeten, ampak da se lahko zgodi v kratkem,« je rekla. Na spletni strani MI5 najvišjo stopnjo teroristične nevarnosti opisujejo nekoliko drugače: »Kritična stopnja pomeni, da se bo napad zgodil v kratkem.« Torej brez tistega »lahko«. Tu ne gre za besedno pikolovstvo: Britanijo od volitev ločita samo dva tedna. Najhujše, kar se lahko politikom v tem času zgodi, so očitki, da želijo na račun srhljivega napada s takšno ali drugačno odločitvijo kovati predvolilni politični dobiček.
Notranja ministrica Amber Rudd je dejala, da utegne biti kritična stopnja le začasna: »V letu 2005 in 2006 smo jo imeli štiri oziroma pet dni in pričakujemo, da bo tudi zdaj začasna. Policiji prinaša učinkovito podporo vojske: pehote, letalstva in mornarice, če je potrebno.«
Londonski laburistični župan Sadiq Khan je zvenel precej drugače, ko je dejal, da bi rad Londončanom in obiskovalcem dejal, da ni »specifičnih obveščevalnih podatkov o nevarnosti napada v katerem koli delu države. Ljudje bodo videli vojake v Londonu. Videli bodo dodatne oborožene policiste. Ni razloga, da bi bili zato presenečeni ali preplašeni. Prav je, da smo previdni.« Kot po prejšnjih napadih pa se Britanci sprašujejo, ali bi ga lahko pristojni preprečili oziroma ali jim je bil 22-letni (samo)morilec, britanski državljan libijskega rodu Salman Abedi, znan.
Brat načrtoval napad
Notranja ministrica Ruddova je dejala: »Vemo, da je bil obveščevalnim službam znan do določene mere.« Karkoli že »do določene mere« pomeni… Preiskovalci napada so sporočili, da je 23-letni moški, ki so ga prijeli že v torek, napadalčev brat Ismael. V Libiji pa so prijeli mlajšega brata Hašema, ki naj bi tam snoval nov teroristični napad. V Britaniji so aretirali najmanj štiri osebe in z eksplozivno napravo vdrli v stanovanje v bližini prizorišča napada, koncertne dvorane Manchester Arena. Ena od aretiranih oseb v Wiganu je imela pri sebi sumljiv paket. Manchestrski policijski šef Ian Hopkins je dejal, da je »očitno, da preiskujejo mrežo, povezano z napadalcem«.
Iz Libije se je oglasil napadalčev oče Ramadan Abedi, ki so ga tudi aretirali in ki trdi, da je njegov sin nedolžen. Dejal je, da je »govoril z njim pred petimi dnevi, da se je pripravljal za obisk Savdske Arabije in zvenel normalno«. Po oceni nekaterih poznavalcev terorizma naj bi bil Salman Abedi samo tako imenovana »mula«. Ta nosi smrtonosni pas s peklenskim strojem, ki ga sestavijo drugi.
Preiskava napada v Manchestru pa je sprožila tudi britanski spor z ZDA. Notranja ministrica je kritizirala neimenovane ameriške funkcionarje, ki so ameriškim medijem razkrili identiteto napadalca, precej preden ga je javno imenovala britanska policija. S tem naj bi potencialno škodili preiskavi.
