Endless Summer je ena mojih najljubših pesmi. Zamisel zanjo sem dobila lani poleti na samotnem otoku, kjer sem z družino preživela čudovito poletje. Vse je bilo čarobno: letni čas, lokacija in bližina ljudi, ki jih imam rada. Nastanjeni smo bili v hiški rdeče barve, ki je že sama po sebi delovala pravljično. Interneta ni bilo, telefon izključen. Endless Summer je odsev vsega tega, je hkrati pesem o oddaljenosti in bližini.
Album s tem imenom je vsekakor bolj optimističen od predhodnika Ask the Deep. Kje tičijo razlogi za notranji preskok?Načrtno sem hotela posneti povsem drugačen album od temačnega Ask the Deep. Med snemanjem tega sem se namreč zaprla v nepredušno kletko, razmišljanja le »črno« in načrtno iskala temne zvočne odtenke. Temu vzdušju sem prilagodila povečini depresivna besedila. Iz tega primeža sem se skušala pred snemanjem Endless Summer iztrgati. Vedela sem, da sem tega sposobna, kajti če sem se sposobna spraviti v takšno stanje, sem se sposobna tudi skobacati iz njega. Endless Summer je nastal zunaj kletke.
Sliši se skoraj »rogerwatersko«. Torej so dnevi tesnobe in strahu izginili?Hahaha, na The Wall in Outside the Wall pa res nisem pomislila. Ne, občutki tesnobe in strahu niso izginili, jih pa imam bolj pod nadzorom. Tudi Endless Summer ni noro vesel album, kot se morda zdi na prvi posluh, vzbuja pa upanje na drugačno, bolj sproščeno možnost soočenja s samim seboj.
Nova svoboda se sliši tudi v bolj kompleksni izbiri aranžmajev. Kako vsa stvar deluje na odru?Naredila sem aranžmaje za celo vrsto inštrumentov, od klarineta, flavte, čela, trombona do harmonike, a na turneji je z menoj le harmonikar, ki nekako zapolni praznino komornega orkestra, tu pa so še kitarist/baskitarist, klaviaturist in bobnar. Orkestra si ne morem privoščiti.
Kako doživljate največjo islandsko glasbeno zvezdo Björk? Ali imate občutek, da ste drugi glasbeniki v njeni senci?Björk je na Islandiji velika zvezda; nekateri jo častijo skoraj kot boginjo, a drugi nismo v njeni senci. Pravzaprav je ona osrednji razlog, da imamo danes na otoku toliko bendov, ki so prepoznavni vsepovsod. Odprla nam je vrata na celino… in celino pripeljala na Islandijo.