Moj ata

Pred kratkim ste spoznali mojo omo, zdaj pa je na vrsti moj ata. Da se kolumnistka tako zagrizeno loteva svojega družinskega drevesa, izraža določeno mero abotnosti in samoljubja, a vendar bi vam danes rada povedala zgodbo s tem naslovom. Navsezadnje v krajih, iz katerih prihajam, človeka ne presojajo toliko po dejanjih, kot po njegovem odgovoru na vprašanje Čigav si?, in vrtanje v družinsko drevo ni nič drugega kot neustrašni dialog s tradicijo: globlje ko greš, raje bi nemudoma utihnil.