Odgovori na vprašanje, katera slovenska znamka je najbolj prepoznavna v tujini, se verjetno razlikujejo glede na posameznike, ki jih vprašate. Ko sem lansko pomlad s kolegi novinarji z vsega sveta, s predstavniki mednarodnih investicijskih podjetij in profesorji računalništva potoval po nemški pokrajini tehnoloških zagonskih podjetij, je bil odgovor jasen. Na njihova vprašanja, kdo so bogati Slovenci in katera slavna podjetja izvirajo s sončne strani Alp, sem lahko odgovoril z marsikaterim paradnim konjem, a naletel na neme poglede. Šele ko sem omenil digitalnega mačka Talking Toma, so se oči od Montevidea prek Moskve in vse do Seula zasvetile. »Talking Tom je slovenski? To je izvrstna aplikacija. Moja nečakinja jo obožuje!« je bil le eden od odzivov.
Tudi zato je bilo toliko zanimiveje brati članek ameriškega poslovnega medija Bloomberg. Članek namreč razkriva, kako profesionalen odnos sta imela zakonca Login, ustanovitelja podjetja Outfit7 in ustvarjalca Talking Toma, do svoje svetovne uspešnice in kako nimata nobene slabe vesti ob prodaji podjetja, ki ju je izstrelilo v svetovno prepoznavnost. Kot sta povedala, je bil Talking Tom vselej zgolj sredstvo, ne pa tudi cilj. Ta je na povsem nepovezanem področju.
Vzpon Sama in Ize Login na vrh lestvice najbogatejših Slovencev je tesno povezan z vzponom ameriškega tehnološkega podjetja Apple na sam vrh najvrednejših podjetij na svetu. Prelomnica se je namreč zgodila leta 2008, ko je pokojni tehnološki guru Steve Jobs najavil prihod Applove trgovine za aplikacije na iphonih in s tem ustvaril povsem nov trg. V Jobsovi potezi so mnogi videli priložnost za lasten poslovni uspeh, že leto kasneje pa sta se za skok v vode izdelovalcev telefonskih aplikacij odločila tudi Samo in Iza. Študirala sta računalništvo, do leta 2009 pa sta delala v slovenskih IT-podjetjih in, po poročanju Bloomberga, s tem za zagon podjetja Outfit7 privarčevala debelih 225.000 evrov, kar je v primerjavi z mnogimi garažnimi podjetji zelo visoka odskočna deska in dobra varnostna mreža v enem. Ta jima je verjetno tudi pomagala na začetku, ko pot ni vodila le navzgor. Kljub spremembi priimka v Login (angleški izraz za prijavo v računalniški sistem), da bi zvenel bolj tehnološko, njune prve zamisli niso naletele na velik odmev. Med neuspešnimi poskusi pred rojstvom Talking Toma so se zvrstile nogometna aplikacija, turistični vodnik po Islandiji, aplikacija, ki je delila finančne mantre, aplikacija za pošiljanje digitalnih objemov in celo aplikacija o zdravilnih kristalih.
Ko sta s Tomom naposled ujela veter, sta barko uspešno popeljala na vrh lestvic najbolj prodajanih aplikacij v kar sto državah, njegovo priljubljenost pa sta razširila tudi na druge platforme. Talking Toma danes aktivno uporablja kar 350 milijonov ljudi, Tomov kanal na youtubu ima skoraj štiri milijone naročnikov, ima pa že več kot dve milijardi ogledov. Outfit7 po zaslugi mačkove priljubljenosti zasluži okoli 90 milijonov evrov na leto.
Kljub uspehu podjetja je bila odločitev za njegovo prodajo sklenjena že na samem začetku. Zakonca Login sta podjetje želela v roku sedmih let dvigniti na dovolj visoko raven, da bi ga lahko prodala in se posvetila svojim pravim interesom. Da je bil kupec na koncu kitajsko podjetje, ki se je dotlej ukvarjalo s proizvodnjo peroksida, pa so nanesle okoliščine na trgu. Kitajska podjetja zadnja leta pridno vlagajo v zahodna medijska podjetja. Od proizvajalcev videoiger do hollywoodskih studiev. Vrednost delnic podjetjem na Kitajskem namreč močno pade, če podjetje po prihodu na tamkajšnjo borzo ne najde novih virov prihodkov. Posledica so nenavadna partnerstva, ki na prvi pogled nimajo nobenih sinergij, a Sama in Ize to ni motilo.
Kot sta povedala za Bloomberg, sta podjetje Kitajcem prodala, ker so jima postregli s pošteno ponudbo, ki je dosegla želeno ceno 898 milijonov evrov. Samo je ob tem zagotovil, da bi se zgodba, če podjetja ne bi prodala, končala s polomom, saj bi »zmagal pohlep«. S prodajo njunega 60-odstotnega deleža jima je v žep steklo 539 milijonov evrov, pridobljeno bogastvo pa želita zdaj porabiti tudi za doseganje svojega pravega poslanstva. Spopasti se želita s problemom pomanjkanja hrane in njeno trajnostno proizvodnjo.
