Zgodovina ni objektivno dejstvo ali nekaj, kar bi ostalo v preteklosti, temveč gre za preplet raznolikih in mnogoterih zgodb, ki še danes odzvanjajo na vsakem koraku. S tem zavedanjem se letošnji program Kina Otok po besedah programske vodje Varje Močnik ozira v zgodovino, skozi katero se vedno znova pokaže, da je gibanje nekaj, kar je človeku in človeštvu lastno. Po njenih besedah gre lahko za premike, ki se zgodijo zaradi bega pred nečim slabim, ali pa za tiste, katerih cilj je sledenje sanjam oziroma boljšemu ekonomskemu položaju. Letos tako prav vsak film govori o takšnih ali drugačnih premikih, naj bodo intimni ali pa družbeni in zgodovinsko pomembni, seveda ob poudarku, da je zgodovina hkrati družbena in intimna.

Otvoritveni film festivala je Kaisin čudežni gozd, finski dokumentarec Katje Gauriloff, v katerem se prepletajo intima, prijateljstva, družinske vezi in zgodovina enega izmed laponskih ljudstev, na ogled pa bodo tudi filmi festivalskih gostov, med drugim Ti pretresljivi tresoči časiSelme Doborac, ki govori o (ne)zmožnosti upodabljanja vojnih grozot, Prek morjaLoredane Bianconi, ki govori Italijanih, ki so odhajali v afriške kolonije italijanskega fašističnega imperija, in Poslednja plažaTanosa Anastopolusa o tržaški mestni plaži, kjer še danes bela stena ločuje moške od žensk.

Festival poleg programa in različnih sklopov za ljubitelje filma prinaša tudi program za filmske profesionalce, imenovan ProOtok. Ta letos uvaja nov sklop Fokus, ki se osredotoča na manj izpostavljene filmske poklice, tokrat na filmsko fotografijo in scenografijo. Na voljo bosta tudi dva mojstrska tečaja: Christian Berger, ki je kot direktor fotografije sodeloval s Terrenceom Malickom in Michaelom Hanekejem, bo vodil tečaj z naslovom Vsi pripomočki so zgolj orodja, v Izolo pa prihaja tudi Ludovica Ferrario, scenografka, ki je zaslužna za barvite in razkošne prizore v filmih Paola Sorrentina, med drugim v Neskončni lepoti, Mladosti in nazadnje tudi v seriji Mladi papež.

Končalo se bo 4. junija s filmom Brez naslova, ki je nastal iz posnetkov, ki jih je pred smrtjo leta 2014 posnel avstrijski režiser Michael Glawogger.