Tri dni pred nedeljskim drugim krogom francoskih predsedniških volitev ima sredinski kandidat Emmanuel Macron po anketah še naprej veliko prednost pred skrajno desničarko Marine Le Pen, v odstotkih 59:41. Več kot polovica njegovih volivcev pa bo zanj glasovala samo zato, ker so proti populistki iz vrst Nacionalne fronte. To velja tudi za številne desničarske politike in za izrazito levičarskega kandidata socialistov Benoîta Hamona, ki je v prvem krogu 23. aprila dobil samo 6,4 odstotka podpore. Tudi radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, ki je v prvem krogu dobil kar 19,6 odstotka podpore in je do pred nekaj dnevi vztrajal pri neopredeljenem stališču v času, ko se odloča o usodi Francije in morda vse Evrope, je na pritisk javnosti v nedeljo vendarle opozoril svoje privržence, da bi bilo glasovanje za skrajno desničarko »grozna napaka«.
Le Penova ima zaveznika
Pač pa se je z Le Penovo po prvem krogu, v katerem je dobil 4,8 odstotka glasov, zbližal Nicolas Dupont-Aignan, pred tem njen velik nasprotnik na nacionalistični desnici. Sprejel je njeno ponudbo, da bi v primeru njene zmage postal premier. S tem je Le Penova dosegla konec osamitve Nacionalne fronte, saj Dupont-Aignan, voditelj stranke »Vstani, Francija!«, med mnogimi na desnici velja za uglednega politika. Med republikanci, ki so glavna opozicijska stranka, pa se Le Penovi približujejo nekateri sarkozisti, ko pozivajo svoje privržence, naj na nedeljskih volitvah oddajo prazno glasovnico.
Škofi jezni, ker je vrh Cerkve neodločen
Vrh francoske Katoliške cerkve se ni odločil za nobenega od finalistov. Judovske, protestantske in islamske verske skupnosti pa zelo jasno zahtevajo glasovanje proti Le Penovi. Takšne izjave so dali tudi številni francoski katoliški škofje, jezni zaradi dvoumnega stališča škofovske konference, ki je vernike pozvala, naj pri glasovanju odločata tudi odnos do beguncev in spoštovanje tradicionalne družine. Še oktobra je škofovska konferenca branila multikulturnost in se uprla nacionalizmu Le Penove.
Morda gre zdaj za vpliv papeža Frančiška, ki se presenetljivo noče opredeliti za nobenega od kandidatov. Sicer naj bi po zadnji anketi 46 odstotkov francoskih katoličanov glasovalo za Le Penovo, pri čemer ni večjih razlik med tistimi, ki gredo k maši vsako nedeljo (teh je med Francozi samo 5 odstotkov), in drugimi.
Plagiatorski poklon
Ravnanje vrha Katoliške cerkve je voda na mlin Le Penove, gotovo pa ji ne koristi sedanja plagiatorska afera, potem ko je v zadnjih dneh v svojih dveh volilnih nastopih ponavljala cele odlomke iz predvolilnega govora Françoisa Fillona; ta je 15. aprila govoril o francoskih državnih mejah, francoskem jeziku in francoski poti v 21. stoletje. Spomnimo, da je kandidat desnice v prvem krogu za Le Penovo in s tem za uvrstitvijo v drugi krog zaostal za komaj 1,3 odstotne točke, pri čemer so bili zanj najbrž usodni odstotki, ki mu jih je na desnici odvzel Dupont-Aignan. Le Penova je sicer priznala, da je povzela del Fillonovega govora, z besedami, da se mu je tako v bistvu poklonila.
Odpovedala se je odpravi evra
O velikem obratu Le Penove pa lahko govorimo, ker svojega programa ne pogojuje več z odpravo evra. Pred prvim krogom je trdila, da 70 odstotkov njenega programa temelji na odpravi skupne evropske valute. V zadnji dneh pa se, menda pod vplivom Dupont-Aignana, zavzema za to, da bi v Franciji za domače potrebe sicer uvedli frank, pri poslovanju s tujino pa bi ohranili evro.
Gre za zelo zapleten sistem dvojne valute, za uveljavitev katerega bi potrebovali nekaj let. Poleg tega si francosko gospodarstvo s tovrstno dvojno valuto ne bi moglo prav nič pomagati, saj še vedno ne bo mogoče izvesti tridesetodstotne devalvacije, ki bi omogočila povečanje izvoza.
Skratka, Le Penova je vse bolj nejasna in dvoumna glede evra, in sicer zato, da bi v drugem krogu prišla do 50 odstotkov podpore in s tem zmage. Kajti samo 30 odstotkov Francozov je za vrnitev k franku, drugi se bojijo, da bi uvedbo franka ob skokovitem povečanju evropskega javnega dolga plačali z lastnimi prihranki v bankah in z nižjimi pokojninami. Zdaj Le Penova tako razlaga, da bo uvedla frank, ne da bi opustila evro. Še naprej pa je proti politiki zategovanja pasu Bruslja in proti globalizaciji. S tem nasprotuje Macronu, ki poudarja prednosti Evropske unije in vpetosti Francije v svetovni trg.
