Paleolitska dieta je znana tudi kot paleodieta, dieta pračloveka, dieta kamene dobe pa tudi kot lovsko-nabiralska dieta. Po njej naj bi izgubo odvečnih kilogramov dosegli s hrano živalskega izvora, ki nima ogljikovih hidratov, je pa bogata z beljakovinami in maščobami. Paleolitsko dieto namreč sestavljajo meso, tudi perutnina, ribe in školjke, jajca, neškrobnata oranžna, rumena in zelena zelenjava, sadje in oreščki. Dieta izrecno prepoveduje uživanje mleka in mlečnih izdelkov, žit (tudi divjega riža) in izdelkov iz žit (kot so kruh in testenine), vseh stročnic (tudi arašidov in soje), krompirja ter soljene hrane, kot so slanina, klobase, salame, olive, slani oreščki, konzervirano meso in riba (razen, če odlijemo tekočino). Pozabite tudi na sladoled, kavo in gazirane sladkane pijače (kokakola, fanta, kokta…).
Zagovorniki te diete trdijo, da se boste že po sedmih dneh, če se boste te diete tudi natančno držali, bolje počutili, lakoto pa boste občutili na drugačen način. S paleolitsko dieto se v začetku kilogrami sicer hitro topijo, a bolj ko se boste približevali svoji optimalni teži, počasneje boste hujšali.
Izkušnje kažejo, da je dieta učinkovita
Denis Oštir, odgovorni urednik spletnih portalov na Pop TV, se je s paleolitsko dieto srečal pred nekaj leti. »Marko Roblek, znani slovenski bosi tekač, nas je nekoč na facebooku izzval s paleovembrom. In paleovember se je podaljšal v paleocember… In je trajal kar nekaj časa,« pravi Oštir. Na vprašanje, ali jo je preizkusil zgolj iz radovednosti ali zato, ker se je odločil, da bo po tej metodi tudi v resnici shujšal, odgovarja: »V prvi vrsti je bil to izziv in preizkus. Ampak v resnici je bilo izredno zanimivo opazovati, kaj se dogaja s telesom, ko se odločiš za takšno prehrano. Najprej odvajalni šok in pomanjkanje energije zaradi popolne izključitve sladkorjev, potem pa srednjeročno višek energije.« V dveh mesecih je izgubil okoli osem kilogramov, zanimivo pa je tudi to, da je, kot pravi, šla izguba v dveh valovih. »Najprej sem hitro izgubil okoli pet kilogramov, potem pa je šlo zelo počasi naprej. Sicer se moja teža giblje za tri kilograme gor in dol, ampak na enako težo se nisem nikoli več vrnil,« pojasnjuje Oštir.
Kako dieto spraviti v vsakdanje življenje
Paleolitske diete se je strogo držal približno tri mesece, zdaj pa se je skupaj s soprogo držita, kolikor jima pač uspeva. »Sploh pa ne bi dejal, da je to dieta. Gre bolj za odločitev in spremembo življenjskega sloga,« meni Oštir. Dieta v najširšem smislu zapoveduje prehrano naših paleolitskih prednikov, čeprav v resnici ni čisto tako. V grobem namreč ni nič predelane hrane, nič hrane z aditivi in zgolj samorasla zelenjava in sadje. Torej zelenjava, ki smo jo vzgajali in skozi kultivacijo izrodili ljudje, kot sta recimo krompir in riž, zato ti dve živili tudi nista del takega načina prehrane. Tudi pšenica in pšenični izdelki so velik »ne« pri tej dieti. »V praksi to pomeni razmeroma veliko mesa, nič mesnih izdelkov (samo za pršut sem dognal, da med mesnimi izdelki nima dodanih aditivov), veliko stebelne zelenjave in denimo solate,« dodaja.
Po njegovem mnenju je zanimivo iskati hrano za zajtrk, saj smo zelo vajeni predelane škrobne hrane. Vse, kar je predelano (kruh, mlečni izdelki, pripravljena hrana), nima kaj početi na jedilniku paleojedca. Ali bi tak način prehranjevanja priporočal tudi drugim? »Nikomur ne bi priporočal nobene diete. Priporočal bi razmišljanje o življenjskem slogu. Predvsem pa je bila zame to dobra lekcija z vidika razmišljanja o hrani in sestavinah. Ugotoviš denimo, da je glukozni sirup v skoraj vseh predelanih prehranskih izdelkih in da so aditivi tudi v preprostih sestavljenih jedeh. Začel sem mnogo več kuhati, mnogo manj jesti v lokalih in manj nakupovati pripravljene jedi v trgovinah,« še dodaja Denis Oštir.
Nutricionistka: Dobra dieta, a neuporabna
Paleolitska dieta je po mnenju nutricionistke Mojce Cepuš dobra, saj ne vsebuje predelanih živil, vendar je neuporabna za vse življenje. »Prepoveduje namreč preveč hrane, med drugim tudi vrhunsko hrano, kot so stročnice. Takšnih diet se je zelo težko držati vse življenje, nimajo namreč posluha za posameznika in za sodoben življenjski slog. Na žalost ali pa na srečo ne živimo več v paleolitiku,« meni Cepuševa. In dodaja, da so znanstveniki oziroma arheologi pred kratkim celo ugotovili, da paleolitski človek sploh ni jedel tako, kot zagovarja knjiga Paleorcept avtorja Robba Wolfa, ki je nekakšna biblija paleolitske diete.
Če se med dieto ne naučimo, kako bomo jedli po prenehanju diete, se nam bodo kilogrami povrnili. To je posledica učinka joja. »Zato je bistvenega pomena, da je dieta narejena za nas osebno, da ne vsebuje jedi, ki jih ne maramo, da vsebuje tudi prekrške in rešitev za kakšen večji spodrsljaj. Prav tako mora biti raznolika in vsebovati čim več lokalne in sezonske hrane, kolikor pač gre,« pravi strokovnjakinja za prehrano. Sicer pa je le redkokatera dieta resnično škodljiva, saj praviloma ne traja tako dolgo, da bi lahko v telesu naredila kakšno škodo (govorimo seveda o dietah s hrano, ne s tabletami in podobnim). »Škoda je v tem, da je človek mesec dni ali več na mučenju, na koncu pa ni pravih rezultatov,« še pravi Mojca Cepuš.
