Prav način razmišljanja pa definira subkulturo, saj ta nastane kot opozicija eni, vendar pogosto več ustaljenim družbenim normam. Te se velikokrat razvijejo zaradi neenakopravnosti v družbi, najizrazitejši primer tega so rasne in nacionalne subkulture, prav tako pa tudi britanska pankerska subkultura, ki se je razvila v delavskem razredu Združenega kraljestva. Večja svoboda posameznika je zato ena glavnih idej subkultur. Zaradi te promocije človekove svobode, ki je v nekaterih primerih, kot je denimo v pankerski subkulturi, izražena kot anarhija, pa je pogosta tudi prisotnost drog, ki v tem primeru predstavljajo simbol upora ter nespoštovanja zakonov in družbenih norm.
Subkulture še zdaleč niso večne, nekatere čez čas preprosto izginejo, druge pa se zaradi svojega vpliva na družbo obdržijo, vendar večinoma le kot slog oblačenja. Veliko današnjih mladih se kljub pankerskemu, hipijevskemu ali skejterskemu videzu ne identificirajo kot pripadniki te subkulture. To je posledica spremembe življenjskega sloga, prav tako pa tudi staršev in nasploh odraslih, ki so bili v svoji mladosti pripadniki ene od teh subkultur. Za katere bi lahko rekli, da so danes že popularizirane ter vplivajo na nastanek in idejni razvoj novih subkultur, ki se tvorijo.
Če si dovolimo subkulturo primerjati z družino, potem imidž določene subkulture lahko primerjamo s priimkom. Panker z verigo na hlačah pokaže ravno to, da je panker. Svojo pripadnost subkulturi najlažje pokažeš s svojim videzom. Pogosto je imidž neposredno povezan s prepričanji subkulture. Hipiji na primer nosijo ohlapne obleke, ki simbolizirajo enakopravnost med spoloma. Mogoče je ravno to razlog, da veliko ljudi pri ustvarjanju lastnega videza tudi pozneje v življenju obdrži kakšno lastnost subkulture, ki so ji nekoč pripadali, saj s tem ne izražajo le pripadnosti subkulturi, temveč tudi avtonomno mišljenje, ki je ena izmed glavnih sestavin popkulture, ki posamezniku ostane tudi po tem, ko jo zapusti.