Pričakovana življenjska doba tako v Sloveniji kot tudi po svetu se povečuje. Trenutno za moške znaša nekaj več kot 78 in za ženske že 84 let. Daljša življenjska doba je seveda izredno dobra novica, saj pomeni, da bomo v pokoju lahko uživali veliko dlje. A le, če nam bo do odhoda v pokoj uspelo zbrati dovolj prihrankov. Na žalost so državne pokojnine že danes zelo nizke in nič ni videti, da bi bile v prihodnosti kaj višje. Kvečjemu se bo odstotek le še zniževal. Še pred desetimi leti je bilo razmerje med zaposlenimi in upokojenci 1 proti 1,7, trenutno pa za enega upokojenca dela le še 1,4 zaposlenega. Ob nadaljevanju trenutnih trendov pa bo leta 2040 razmerje že 1 proti 1.
Ali mladi že zdaj razmišljajo o starosti? Zagotovo manj, saj so razmere na trgu dela pri nas za mlade precej neugodne. Tu mislim predvsem na prekarne zaposlitve, zaposlitve za določen čas in veliko brezposelnost med mladimi …Pot do prve redne zaposlitve zagotovo ni lahka, prekarnih zaposlitev in zaposlitev za določen čas pa je na žalost še vedno veliko preveč. Vendar opažamo, da se mladi zelo dobro zavedajo, da bodo morali za svojo pokojnino poskrbeti sami. Prav tako si znajo zelo dobro in hitro izračunati, koliko bodo morali vsak mesec vplačati v varčevalne načrte, da se bodo lahko bodisi predčasno upokojili bodisi bodo imeli v pokoju dovolj veliko pokojnino, ki jim bo omogočala izpolnitev njihovih želja in načrtov.
Kako naj se posameznik, ki je redno zaposlen, ima šoloobveznega otroka, živi v podnajemniškem stanovanju in ima še deset let do upokojitve, sploh loti varčevanja?V povprečju lahko pričakujemo okoli sedemodstotni letni donos. Deset let je sicer sorazmerno kratka doba, če želimo privarčevati dovolj visok znesek za dodatno pokojnino. Če bi oče oziroma mama šoloobveznega otroka želel 20 let prejemati 150 evrov dodatne pokojnine, do upokojitve pa ima le še deset let, bi moral mesečno v varčevalni načrt vplačati okoli 100 evrov.
Ali se je povečalo število vlagateljev, ki se odločajo za redno varčevanje?Število varčevalnih načrtov se iz leta v leto povečuje, predvsem število varčevalnih načrtov, s katerimi državljani varčujejo za dodatno pokojnino in otroke. Slovenci se namreč vedno bolj zavedamo, da bomo za svojo pokojnino morali v večjem delu poskrbeti sami. Nova realnost je, da bomo ob odhodu v pokoj večinoma še vedno vitalni in bomo želeli v pokoju uživati, potovati in se posvečati hobijem, za katere v delovni dobi morda nismo imeli dovolj časa. A na drugi strani državna pokojnina verjetno za to ne bo dovolj. Prav tako tudi vedno več mladih staršev prihodnosti svojih otrok noče prepuščati naključju in želijo svojim otrokom omogočiti študij oziroma mu pomagati na poti do osamosvojitve. Dodatna pokojnina, otroci, zlata rezerva in nakup nepremičnine so tudi štirje glavni razlogi, zakaj se posamezniki odločajo za sklepanje varčevalnih načrtov.
Zakaj odsvetujete varčevanje v bančne depozite, poleg tega, da so izjemno nizke obrestne mere? Morda pa se bo v prihodnosti vendarle obrnilo in bodo obrestne mere za bančne depozite spet rastle? Kaj kažejo napovedi?Za zdaj še ni znamenj, da bi se obrestne mere na bančne depozite kaj kmalu začele zviševati. Če smo pred desetimi leti lahko pričakovali tudi več kot štiriodstotne letne obresti na depozit, zdaj dobimo kvečjemu še slab odstotek. In ko upoštevamo, da za večino naših ciljev varčujemo več let, je razlika zelo velika. Z upoštevanjem enoodstotne letne obrestne mere bi namreč za podvojitev svojih prihrankov potrebovali več kot 60 let, z upoštevanjem sedemodstotne povprečne letne donosnosti pa bi nam to uspelo v desetih letih.
Kako donosne in varne naložbe so naložbe v delnice? Je to sploh primerno za varčevanje za varno starost?V povprečju lahko v delniških skladih pričakujemo okoli sedemodstotni letni donos. Veliko je seveda odvisno od varčevalca in njegovega varčevalnega načrta. Tako kot smo si vsi različni, se razlikujejo tudi varčevalni načrti, saj je pri vsakem varčevalcu treba upoštevati njegovo osebnost, želje in pričakovanja. Nekateri, ki imajo še dovolj časa, si lahko namreč privoščijo tudi nekoliko več nihanja vrednosti in si postavijo tudi bolj ambiciozno pričakovanje donosnosti. Spet pri drugih, pri katerih je cilj morda že zelo blizu, je treba biti nekoliko bolj konservativen.
