Kar 40 odstotkov nogometašev (104 od 270), ki trenutno igrajo v klubih prve slovenske nogometne lige, je tujih državljanov. Klubi kot plačniki imajo popolno avtonomijo pri izbiri igralskega kadra, a tujska legija večinoma ni dodana vrednost, ampak je prišla v Slovenijo v tesni povezavi s tujimi vlagatelji v prvoligaše. Kar polovica izmed desetih prvoligašev ima tuje vlagatelje in prav klubi s pogonom na tuj kapital tudi prednjačijo po številu tujih nogometašev.
Pozorni spremljevalci slovenske nogometne scene že glasno opozarjajo, da bi invazija tujcev lahko imela dolgoročno negativen vpliv zlasti na mlado in člansko reprezentanco. Najbolj črnogledi napovedujejo, da bo Slovenji zmanjkalo kakovostnih igralcev za ekipo A. Trenutno je najbolj izpostavljena reprezentanca do 21 let, v kateri so nogometaši, ki so rojeni po 1. januarju 1996. Izmed 28 igralcev, ki so na širšem seznamu selektorja Primoža Glihe, jih celo manj kot polovica začenja tekme v začetnih enajstericah v svojih klubih v prvi in drugi ligi. Minuli konec tedna je le 12 reprezentančnih kandidatov do 21 let začelo tekmo, od tega so bili kar trije vratarji: Vodišek – Olimpija, Sorčan – Gorica in Janžekovič – Aluminij. Če odštejemo vratarje, je tekme v prvi ligi začelo le pet upov – Paljk (Koper), Repas (Domžale), Vrbanec (Aluminij), Kramarić (Krško) in Gajić (Radomlje) – ostali so iz druge lige, predvsem iz Ankarana, v katerem sta tudi sinova znanih staršev, Erik Gliha (oče Primož je selektor reprezentance do 21 let) in Luka Badžim (oče Vlado je trener članske ekipe Ankarana). Z rezervne klopi je vstopilo še šest igralcev, medtem ko jih deset ni zaigralo niti minute.
Mladi igralci se soočijo s konkurenco šele med člani
»Zaradi pravnega reda Evropske unije števila tujih igralcev ne moremo omejevati, saj niti nimamo pravega vzvoda. Kljub liberalizaciji trga delovne sile je z nekaterimi nogometnimi predpisi možno doseči, da bo v moštvih večje število slovenskih fantov,« je pogovor začel Matjaž Jaklič, vodja tehničnega sektorja na Nogometni zvezi Slovenije (NZS). Do prvega velikega osipa igralcev pride ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, drugi se zgodi po koncu mladinskega obdobja, ko preidejo v člansko kategorijo. »Fantje, ki so najbolj nadarjeni in kakovostni, se v mladinskih pogonih v klubih sploh ne soočajo z močno konkurenco. Šele ko končajo mladinski staž, se prvič resno soočijo s konkurenco igralcev, ki so stari tudi 30 let. Kar nekaj fantov se izgubi, saj ne razvijejo svojega talenta do konca, ker po koncu mladinskega staža ne pridejo v najožji izbor igralcev za začetno enajsterico v klubih prve lige. Klubi jih pošljejo v klube drugih in tretjih lig, kjer so zaradi omejenih finančnih sredstev organiziranost, konkurenčnost in kakovost dela na nižji ravni. Tako lahko v letu ali dveh izgubimo igralce, ki so bili reprezentanti še v ekipi do 19 let,« je izpostavil Jaklič. Meni, da je slovenska liga primerna za razvoj mladih igralcev. Veliko je odvisno tudi od igralcev samih in njihove vztrajnosti ter psihične stabilnosti, da trdo in resno trenirajo tudi takrat, ko niso standardni igralci v klubih. Za njihov razvoj so zelo pomembni tudi individualni treningi. Vzorčni primer za Jakliča je Benjamin Verbič, ki je po razvoju skozi slovensko šolo pri 22 letih odšel v tujino.
Na NZS pripravljajo nabor ukrepov za dvig kakovosti mladih igralcev. Ker je bila večina tekem v prvi kadetski in mladinski ligi na umetni travi, so sprejeli pravilo o številu tekem na naravni travi. V lanski sezoni je bilo na naravni travi že 51 odstotkov tekem, letos jih bo že blizu 60 odstotkov. Razpravljajo o uvedbi pravila, da mora klub ob prijavi na seznam nogometašev za člansko ekipo uvrstiti določeno število igralcev, starih med 17 in 20 let, ki so vzgojeni v Sloveniji. Z naslednjo sezono bodo drugo ligo razširili z 10 na 16 klubov, da bi čim več mladih fantov ostalo v nogometu. V razširjeni drugi ligi bodo lahko igrale do štiri ekipe prvoligašev, v kateri bi dobili priložnost nogometaši do 23. leta starosti. Na NZS razmišljajo o vzpostaviti modela, ki bo spodbujal klube k vzgoji lastnega kadra, tako da tisti, ki imajo več mladih domačih igralcev v članski ekipi, dobi tudi več denarja od nogometne zveze. Takšen model se je izkazal za zelo uspešnega v sosednji Avstriji.
»Domači igralec privabi več gledalcev. Klub ima večjo finančno korist, če ga proda s statusom reprezentanta. Naša realnost je, da je slovenska liga razvojna, in klubi bodo živeli s prodajo igralcev, kar se vse bolj zavedajo. NZS je posebna po tem, da solidarnostna sredstva, ki jih prejmemo iz Uefe na račun dosežkov klubov v evropskih pokalih, namensko usmerja izključno v mladinske programe klubov v prvi ter drugi slovenski in mladinski ligi. V ostalih državah denar dobijo zgolj klubi, ki tekmujejo v prvi ligi,« je dodal Jaklič, ki je tudi vršilec dolžnosti generalnega sekretarja NZS, potem ko je Aleš Zavrl odšel v novo službo na Uefo.
V reprezentanci do 21 let le en nogometaš igra v tujini
V trenutni reprezentanci do 21 let je Jon Gorenc Stanković sploh edini nogometaš, ki igra v tujini. Član angleškega drugoligaša Hudderfoelda se je sicer težje poškodoval prav na zadnji reprezentančni akciji na prijateljski tekmi s Hrvaško in bo zaradi operacije križnih vezi moral počivati več kot pol leta. Ker v tujini nista uspela, sta se v matična kluba vrnila Marko Krivčić (iz Bologne v Koper) in Alen Ožbolt (iz Borussie Dortmund v Domžale), a sploh nista standardna člana začetne enajsterice v svojih klubih. Pravo nasprotje je vratar Grega Sorčan, ki je ocenil, da se bo v Gorici ob odličnem trenerju vratarjev Borutu Mavriču bolje razvijal kot v Chievu v Italiji, kjer je stagniral leto dni.
V zgodovini reprezentance do 21 let še nikoli ni bilo tako malo igralcev v tujini. Ko je bil selektor Tomaž Kavčič, so bili v tujini Oblak, Krhin, Kampl, Lazarević, Struna… V prejšnji generaciji upov so bili Sorčan, Stojanović, Bajrić, Ejup, Kapun, Šporar, Črnigoj, Šme, Zajc, Štulac, Hotić, Zahović, Bajde, Krajnc… standardni člani v svojih (slovenskih) klubih. »Nekoč je večina igralcev odšla v tujino, ko so že postali članski reprezentanti. Do velikih sprememb in s tem zgodnjih odhodov je prišlo z odprtjem trga. V tujini je trenutno več kot 15 slovenskih reprezentantov, ki so mlajši od 21 let, torej nastopajo v reprezentancah od 15 do 19 let. V tujino gredo veliko lažje kot pred 15 leti, a danes ni pomemben le igralski razvoj, ampak tudi osebnostni, torej govorimo o celovitem razvoju igralca. Slovence, ki so odšli v Italijo pred polnoletnostjo in so postali standardni igralci v članski kategoriji, bi lahko prešteli na prste ene roke. Bilo je veliko fantov, ki so imeli potencial, a danes ne igrajo več nogometa. Zaradi zgodnjega odhoda v tujino je težko spremljati njihov igralski razvoj,« je končal Jaklič.
A vse poteze NZS ne bodo pomagale, če igralci ne bodo pokazali več ambicioznosti in želje tudi po individualnem delu. Zaradi modernih tehnologij mnogi živijo v virtualnem svetu, a osnova so še vedno sprint, hitrost, preigravanje… Težava v slovenskih klubih je, da trenerji v mlajših kategorijah pogosto ne ustvarjajo igralcev za članski nogomet, ampak lovijo tekmovalni rezultat za vsako ceno, ker tako zahtevajo vodstva klubov. V slovenskih klubih se soočajo s pomanjkanjem profilov nekaterih igralcev. Očitno je pomanjkanje hitrosti, levičarjev za igro na bokih, vse manj je kakovostnih obrambnih igralcev, zlasti štoperjev. Tudi zato se v zadnjem letu nobena izmed mlajših reprezentančnih selekcij ni uvrstila na zaključni turnir evropskega prvenstva.
