Nobena dela se lani niso začela in vse kaže, da se z »novo stavbo« tudi letos ne bo zgodilo nič. Javnost ne pozna rezultatov napovedane proučitve, ki da jo bosta opravila politika in stroka, ne ve niti tega, ali je ministrstvo zaprosilo mestno upravo, naj predlaga možne lokacije nove stavbe za Dramo. Sliši se le, da sta politika in stroka nekaj le proučevali in celo prišli do salomonske odločitve, da ne bodo gradili nove stavbe, temveč prenovili sedanjo. In baje ta in ta biro že pripravlja idejne načrte. Tako kot že vsaj dvakrat do zdaj, pa iz vsega skupaj ni bilo nič, razen porabljenega javnega denarja.
Se bo katastrofalna zgodba s prenovo ljubljanske opere ponovila? Spomnimo – namesto da bi zgradili novo opero, je čez noč padla odločitev, da se bo prenovila stara, ki sploh ni bila namenjena operni umetnosti, pač pa dramskemu gledališču. Zato tudi nikoli ni imela akustičnih pogojev za glasbeno gledališče. Začel se je divji gradbeniški in arhitekturni ples, ki je na koncu podvojil načrtovano ceno prenove. Izračunali smo, da bi za tistih 45 milijonov evrov, kolikor je stala prenova opere, lahko zgradili čudovito novo opero za kakšnih 30 do 35 milijonov evrov, ki bi za razliko od prenovljene imela tudi odlično akustiko. Preostalih 10 milijonov bi zadostovalo za prenovo stare opere v okviru njenih gradbenih danosti in v njej bi že dolgo časa lahko delovalo eno od dveh dramskih gledališč, ki se ubadata s hudimi prostorskimi in logističnimi težavami.
Znano je, da prenova opere ni rešila niti akustike niti razširitve odrskega portala niti pričakovanega povečanja orkestrske jame. Za nameček ima prenovljena opera manj sedežev, kot jih je imela stara, obiskovalci se na balkonskih sedežih počutimo kot sardine v konzervi. Največji udarec pa je doživel kolektiv hiše, saj je več kot tri leta gostoval tudi na kakšnem povsem neprimernem prizorišču. Izkušnje so torej tako fantastične, da se jih lahko mirne duše uporabi tudi pri prenovi stare dramske dame! Če je operno-baletni ansambel ves čas prenove umetniško hiral, k sreči vsaj ob polnih državnih plačah, bo tudi polovico manjši dramski ansambel nekako preživel obdobje brezdomstva. Denarja za prenovo bo tako ali tako toliko, kot ga bodo narekovali gradbeniški aneksi. Le katera politika bi si zaradi podražitev upala ustaviti prenovo?
Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da je bil slovenski parlament tisti, ki je sprejel odločitev, da se bo po omenjeni proučitvi začela leta 2016 graditi nova stavba za SNG Drama. Zanimivo že zato, ker je le treba uresničevati to, kar se v parlamentu sprejema. V primeru stavbe za Dramo sta bili soglasni celo pozicija in opozicija!
