Štiriinštiridesetletni Marko Zupanec iz Ljubljane je bil konec leta 2011 zaradi uboja obsojen na devet let zapora, a so ga izza zapahov predčasno pogojno izpustili. In svobodo je hitro izkoristil. Konec lanskega decembra je oropal banko v ljubljanskem Tehnološkem parku, čeprav se zdaj izgovarja, da ni prav dobro vedel, kaj dela. Domnevna okrnjena prištevnost ali celo neprištevnost je prvi razlog, da ropa na predobravnavnem naroku ni priznal. Drugi je višina kazni: tožilka Manja Prezelj je za primer priznanja predlagala štiri leta zapora in preklic pogojnega odpusta.
»Ta ponudba je nekorektna. Dlje časa sem se pogajal z drugim tožilcem, ki je avtor obtožbe, in on je…« je ob ponudbi Prezljeve protestiral zagovornik Bojan Celar, a ga je nato sodnica Špela Koleta odločno prekinila rekoč, da z vsebino pogajanj med obrambo in tožilstvom noče in ne sme biti seznanjena. Je bilo pa kljub temu jasno, da se je Celar z drugim tožilcem dogovarjal za precej nižjo kazen in da bi v tem primeru obtoženi kaznivo dejanje priznal.
Šele kasneje ugotovil, kaj je storil
Zupanec je 28. decembra najprej malo oprezal pri bankomatu poslovalnice Banke Koper (zdaj Banka Intesa San Paolo), potem pa vstopil. S kapuco jakne si je zakril obraz in od blagajničarke zahteval denar. Ker je bil vse glasnejši in odločnejši, je pritisnila na tihi alarm, nato pa ubogala; izročila mu je 5900 evrov, ki jih je pograbil, jo poškropil s plinskim razpršilcem in pobegnil. Storilca so posnele kamere in tako so prišli na sled Zupancu. Ko so policisti njegove fotografije pokazali uslužbenki, ga je (z veliko verjetnostjo) prepoznala, za sledi športnih copat, ki so jih forenziki našli v poslovalnici, pa se je tudi izkazalo, da jih je za seboj pustil on. Sicer pa Zupanec, ki je zdaj v priporu, ropa ni zanikal, je pa dejal, da se ga ne spominja v celoti. Tistega dne naj bi vzel sedem ali osem apavrinov (zaradi tesnobnosti in živčnosti naj bi mu jih predpisal zdravnik, a je odmerek izjemoma prekoračil), prav tako je spil pol litra vodke, čeprav alkohola sicer ne pije. Ampak bil je pod pritiskom, ker si je marca 2016 izposodil denar, rok za vračilo pa se mu je iztekal. In še dodatno: izposodil si je 21.000 evrov in ker jih ni vrnil, je moral posojilodajalcu podpisati, da dolg znaša 60 tisočakov. Zaradi vsega skupaj torej ni bil čisto pri sebi. Šele pri lokalu v bližini banke je ugotovil, da ima pri sebi denar (a ni bilo 5900, pač pa 2000 evrov), in takrat se je zavedel, kaj je storil.
Po oceni izvedenca bi v opisanem primeru imel v krvi od 2,5 do 3 promile alkohola, torej bi bil močno opit. Med hojo bi se opotekal ter imel težave z ravnotežjem in govorom, česar pa ne kamere ne uslužbenka niso zaznale. Toda obramba bo temu očitno ugovarjala, saj je na predobravnavnem naroku odvetnik že predlagal novega izvedenca. Ali mu bo sodišče ugodilo, še ni jasno.
Štirje streli v hrbet
Zanimivo je, da je bil tudi uboj, zaradi katerega se je Zupanec prej znašel za rešetkami, povezan z izsiljevanjem. Po tistem, ko je poleti 2011 pred viškim lokalom s štirimi streli v hrbet ubil znanca, je razložil, da si je od žrtve izposodil 10.000 evrov. V enem mesecu bi mu moral vrniti glavnico in 1500 evrov obresti, ker pa je to storil z nekajdnevno zamudo, se je dolg povišal. Plačal je, a so sledile nove in nove zahteve, dolg je naraščal, zaradi česar je bil deležen groženj, posojilodajalčev prijatelj naj bi ga celo pretepel. Kot je dejal, je na koncu dolgoval že 100.000 evrov ali pa bi moral iti za poroka pri najemu 180.000 evrov težkega posojila. Ko sta se s posojilodajalcem takrat srečala v lokalu, ga je ustrelil. Tudi takrat so ugotavljali njegovo prištevnost – po oceni psihiatra je bila bistveno okrnjena, zaradi dolgotrajne stiske in zmerne alkoholiziranosti je bil v stanju čustvenega afekta.
