Zaradi prenizkih neprofitnih najemnin, s katerimi ni mogoče pokrivati niti tekočih stroškov vzdrževanja, smo slovenski fond javnih stanovanj samo od leta 2007 do leta 2016 osiromašili za 82 milijonov evrov ali za približno tisoč stanovanj, so ocenili v Združenju stanovanjskih skladov pri Gospodarski zbornici Slovenije. Če bo šlo tako naprej, števila javnih stanovanj ne bo mogoče povečevati, kot zahteva leta 2015 sprejeta resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, temveč nasprotno. Stanovanjski skladi že zdaj manjkajoči denar za svoje delovanje zagotavljajo z odprodajanjem javnih stanovanj, zato se njihovo število zmanjšuje. Danes jih imajo po ocenah v resoluciji še približno 20.500, pri čemer so skladi samo med letoma 2000 in 2009 odprodali okoli 5000 javnih stanovanj.
Vsak mesec ob milijon evrov
Vsak mesec, ko vztrajamo pri prenizki vrednosti točke za izračun neprofitne najemnine, izgubimo vsaj milijon evrov, ki bi jih lahko vložili v nova javna stanovanja, opozarja predsednik združenja Dušan Gorenčič in dodaja, da po podatkih republiškega stanovanjskega sklada v tem času na ravni države primanjkuje približno 9000 neprofitnih najemnih stanovanj.
Prav zato v javnih stanovanjskih skladih ne želijo več čakati na obljubljeno ukinitev neprofitne najemnine in uvedbo stroškovne, kot predvideva že omenjena resolucija, temveč predlagajo takojšen dvig vrednosti točke v noveli stanovanjskega zakona, ki jo je vlada ravno prejšnji mesec predložila v obravnavo državnemu zboru. V njej na zahtevo ustavnega sodišča ponovno izenačuje upravičence do neprofitne najemnine ne glede na to, ali bivajo v javnih ali tržnih stanovanjih, uvaja možnost preverjanja premoženjskega stanja tudi pri upravičencih do neprofitnega stanovanja izpred leta 2003 in povečuje zgornjo mejo zadolževanja stanovanjskih skladov. Predstavniki slednjih spremembe pozdravljajo, a kot ključni ukrep v noveli zahtevajo še dvig že omenjene vrednosti točke za izračun neprofitne najemnine.
Konec prikritega subvencioniranja bogatejših
»Vrednost točke se že od leta 2003 ni spremenila, medtem ko je neto plača v državi od leta 2007 do leta 2016 zrasla za 31,7 odstotka. Predlagamo, da se neprofitna najemnina vsaj delno približa temu trendu,« utemeljuje Gorenčič. Ob popolni uskladitvi z rastjo plač bi to pomenilo dvig povprečne neprofitne najemnine s trenutnih 182 evrov na 240 evrov na mesec.
Najrevnejši bi ta dvig po Gorenčičevih zagotovilih občutili minimalno, z manjšo prilagoditvijo sistema subvencioniranja pa sploh ne, saj bi razliko država pokrila z višjo subvencijo. Obenem bogatejši ne bi bili več deležni prikritega subvencioniranja, saj bi po novem za stanovanje plačevali razumnejši znesek. »Za samsko osebo je meja, ki še dopušča kandidaturo za neprofitno stanovanje, dvesto odstotkov povprečne neto plače, kar pomeni 2060 evrov neto na mesec. Taka oseba zdaj plačuje enako neprofitno najemnino kot nekdo z minimalnim dohodkom 540 evrov neto,« je opozoril direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink.
Neprofitna najemnina v Ljubljani trenutno znaša od tri do štiri evre za kvadratni meter, odvisno od starosti in stanja stavbe. Da bi lahko z njo pokrivali vse tekoče stroške vzdrževanja, bi se tako imenovana stroškovna najemnina morala po Rinkovih besedah vrteti okoli sedmih evrov za kvadratni meter.
Poziv vladi: Preprečite deložacije najrevnejših
Dvig neprofitnih najemnin pa ni edina zahteva po dopolnitvi predlagane novele stanovanjskega zakona. Poslanska skupina Združene levice je včeraj v državnozborsko proceduro vložila predlog, naj vlada v stanovanjskem zakonu, predvsem pa v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki se tudi spreminja, najrevnejše zaščiti pred deložacijami iz lastniških ali najemniških stanovanj, ki jim grozijo že ob manjših neplačanih dolgovih v višini nekaj sto evrov.
V Sloveniji že skoraj vsak tretji dan posameznike in družine, ki najpogosteje zaradi izgube službe, bolezni ali nizke pokojnine ne zmorejo več plačevati položnic, najemnine ali obrokov za stanovanjski kredit, čaka deložacija, so opozorili v stranki. Vladi zato predlagajo, naj s pomočjo ne čaka, da ti ljudje pristanejo na cesti, temveč naj jih pred prisilno izselitvijo zavaruje, kot to počnejo v tujini: z uvedbo daljšega odloga izvršbe (Francija, Hrvaška); z uzakonitvijo meje dolga, pod katero sodna prodaja rezidenčne nepremičnine za poplačilo dolgovanega zneska ni možna (Velika Britanija); z omejitvijo izvršbe (Nemčija); s podrejenostjo izvršbe na nepremičnino (Finska, Madžarska, Poljska)… Ali bodo poziv podprli, se morajo zdaj odločiti še drugi državnozborski poslanci.
