Izpostavljenost lesa velikim razlikam v vlagi in temperaturi močno vpliva na njegovo staranje in najbolj neugodne pogoje najdemo tam, kjer sta gibanje temperatur in vlaga najvišja – v gorah in tik ob morju. A tudi v bolj zmernem podnebju si ne moremo privoščiti, da ne bi skrbeli za dolgo življenjsko dobo lesa. Tokrat si bomo pogledali, kako za les poskrbimo z zaščitnimi premazi.
Osnova vsake kemične zaščite zunanjega lesa je impregnacija. Sredstva za impregnacijo vsebujejo insekticide in fungicide, s katerimi preventivno zaščitimo les pred insekti in glivami. Slednje so pogosto spregledana, a zelo resna grožnja zunanjemu lesu. Številne vrste so zelo agresiven razkrojevalec lesa in glavni krivec za trohnenje. Uspevajo v vlažnih pogojih, prehranjujejo pa se s celičnimi stenami lesa in s tem razkrajajo celulozo.
Impregnacija pomembna predvsem v vlažnem okolju
Impregnacijski premazi so biocidna sredstva, ki globinsko zaščitijo les pred naselitvijo gliv in insektov. Za najvišjo zaščito se sredstvo nanaša z vakuumsko-tlačno metodo, v praksi pa največkrat z večurnim potapljanjem lesa v kadi z biocidnim sredstvom, čeprav ga lahko nanašamo tudi s čopičem, vendar takrat zaščita ni tako učinkovita. Za boljše pronicanje v les so impregnacijska sredstva za les običajno redkejša kot premazi in ker se kemijsko vežejo na strukturo lesa, se s časom ne izpirajo. Impregnante uporabljamo na zunanjem lesu predvsem takrat, ko je ta izpostavljen vlagi, ali pri drugem lesu v vlažnem okolju, denimo na stiku lesa zidom ali v vlažnih kleteh.
Pravilno postopanje z impregniranim lesom
Les zračnih ostrešij načeloma ne potrebuje impregnacije, sploh če je bil ob vgradnji suh. V primeru vlagi izpostavljenih napuščev pa proizvajalci premazov ob uporabi impregnacije ponavadi svetujejo še zaključni dekorativni sloj. Les je z njim dodatno zaščiten in oplemeniten, zaključni premazi pa so nujni tudi ob uporabi impregnacije v notranjih prostorih. Biocidna sredstva so večinoma škodljiva za okolje in človeka, zato se njihovi pretirani uporabi izogibamo, v notranjih prostorih pa jih uporabimo res zgolj v skrajni sili. Takrat lahko njihov negativni vpliv zmanjšamo s fizičnimi ovirami. Les dodatno lakiramo ali barvamo, od bivalnih prostorov ga je pametno ločiti tudi s folijo, z dodatnimi lesenimi oblogami iz neobdelanega lesa, z zidom ali z mavčno ploščo. Impregniran les s starega ostrešja tudi ne sodi v peč ali na kres – z gorenjem se škodljive snovi sproščajo v ozračje.
Dekoracija in zaščita
Dekorativni premaz je zaključni sloj, ki je lahko prekrivna barva (emajl) ali prosojna lazura. Pri slednji ostane struktura lesa vidna, barve pa – kot pove ime – prekrijejo les. Zaradi tega so primernejše za manj kakovosten ali poškodovan les, saj želimo pri plemenitejših vrstah lesa ohraniti njegov videz.
Barvni premazi tvorijo na površini lesa zaščito, ki preprečuje vdor vlage in UV-žarkov. Z njimi preprečimo sivenje lesa, ki je sicer naraven in neškodljiv, a ponavadi nezaželen proces. Lazure in barve so glavna zaščita lesa pred neposrednimi vremenskimi vplivi, les pa lahko z njimi tudi prebarvamo v želen odtenek. Premaz moramo izbrati glede na potrebe. Če barvamo stavbno pohištvo – lesena okna ali vrata –, moramo izbrati premaz, s katerim izboljšamo dimenzijsko stabilnost lesa, kar mora biti navedeno v tehnični dokumentaciji premaza.
Niso vsi premazi primerni za povsod
Premazi višjih cenovnih razredov prinašajo dalj časa trajajočo in kompleksnejšo zaščito, vendar ne glede na denarni vložek ne bomo mogli mimo vzdrževanja. Les zahteva posebno pozornost in če se sprašujemo o zaščiti plemenitega lesa, moramo vedeti, da je manj včasih več. Na voljo so specialni premazi z umetnimi topili ter manj agresivni izdelki na vodni osnovi, olja in ekološki izdelki. Ti pogosto zahtevajo več obnavljanja, a ker ne predstavljajo grožnje okolju, v dom pa z njimi ne vnašamo neprijetnega vonja, postajajo kljub potrebi po pogostejšem obnavljanju vse pogostejša izbira. Številni so pripravljeni sprejeti pogostejše vzdrževanje lesa, če s tem prispevajo k manj onesnaženemu okolju, nekatere pa prepričajo tudi čisto praktični razlogi, kot so enostavno čiščenje čopičev in posod pri uporabi premazov na vodni osnovi.
Tudi stari hrastovi skednji, macesnovi ganki ali pročelja tradicionalnih gorenjskih hiš niso poznali izdelkov kemične industrije. Za takšen les še danes velja, da na njegovo dolgo življenjsko dobo najbolj vpliva pravilno izvedena konstrukcija in ne poznejša zaščita. Suh les lesnim črvom menda ne diši preveč, brez vlage pa propadejo tudi lesne glive. S premazi na kakovostnem lesu moramo biti zadržani, saj bomo s pretiravanjem nepopravljivo izničili njegovo dodano vrednost. Tudi sicer občutljiv smrekov les bo na suhem mestu preživel dolga desetletja, pri čemer bo o njegovi starosti pričala le siva patina na razbrazdani površini, ki jo bodo ustvarila leta menjavanja sonca in dežja. Z zmerno uporabo premazov lahko staranje lesa upočasnimo, obenem pa sledimo ideji, da kakovosten les potrebuje le malo pomoči, da doseže častitljivo starost.
