Med Znanstvenoraziskovalnim centrom (ZRC) SAZU in agencijo za raziskovalno dejavnost ARRS že skoraj dve leti poteka sodni spor. Segel je že do vrhovnega in ustavnega sodišča, se z vrhovnega vrnil na agencijo, se tam ponovno zapletel in trenutno se spet prebija skozi niz sodišč… »Možno je, da bomo na koncu spet pred ustavnim sodiščem,« pravi direktor ZRC SAZU Oto Luthar. »Upam, da bo najkasneje tedaj prišlo do pogovorov med nami in ARRS, ki sicer – kot opažamo – niso uspešni. Na agenciji ne slišijo, kaj jim pripovedujemo.«
Pravila nastajajo sproti
Luthar je spor sprožil leta 2015. Rešil naj bi sistemsko vprašanje načina ocenjevanja znanstvenih dosežkov, ki ga izvajajo anonimni ocenjevalci. Ocene so podlaga za razdeljevanje denarja med znanstvenike. Za osnovo je Luthar vzel konkreten primer ene od raziskovalk z ZRC SAZU, ki je svoj projekt prijavila na letni razpis ARRS. »Naša raziskovalka (ime je zaradi sodnega postopka prikrito, op. p.) je oddala prijavo, ki so jo ocenili trije zunanji ocenjevalci. Ob upoštevanju ocen in drugih pogojev, ki so jih določili sproti in ne vnaprej, so njeno prijavo na agenciji izločili,« razlaga Luthar. Nesprejemljivo se mu zdi, da kriteriji za uspeh na razpisu niso znani vnaprej, temveč jih na agenciji oblikujejo sproti, »glede na situacijo«. »Iz pisnih obrazložitev ocen je bilo videti tudi, da vsi ocenjevalci niso bili strokovnjaki za znanstvena vprašanja, s katerim se ukvarja naša kolegica. Njihove ocene so vprašljive,« opozarja Luthar.
Primer je podoben pritožbam mnogih raziskovalcev, s katerimi smo govorili v minulih letih. Znanstveniki vseh znanstvenih vej, od naravoslovja do humanistike in družboslovja, se pritožujejo, da ocenjevalni postopki na agenciji niso transparentni, da je vse skupaj »loterija«, da kakovost prijave ni pogoj za uspeh… Del krivde pripisujejo odločanju v ocenjevalnih panelih ARRS, kjer člani pregledajo ocene, jih vsakokrat, kot pravijo, malo drugače pretehtajo in sprejmejo končno odločitev, kdo dobi denar in kdo ne. Del krivde pripisujejo že samemu ocenjevalnemu postopku in načinu pridobivanja ocen.
Ocenjevalni postopki z anonimnimi mednarodnimi ocenjevalci so sicer precej podobni ocenjevalnim postopkom v drugih državah oziroma ocenjevanju v znanstvenih programih EU. Mednarodno ocenjevanje prijav je povsod zaželeno, saj tako projekti pridobijo mednarodno relevantnost. A zgolj to, da so ocenjevalci tujci, še ni jamstvo, da so kakovostni, opozarja Luthar. »Nekateri imajo težave z angleškim jezikom in ne morejo natančno razložiti svoje ocene, naletimo tudi na velike razlike v številskih ocenah – en ocenjevalec projekt oceni z oceno pet, drugi pa z dve.« V znanosti, ki je načeloma objektivno merljiva, so tolikšne razlike znak, da je nekaj narobe. »Pisne utemeljitve ocen prevečkrat nimajo zveze s tem, kar piše v prijavah. So površne ali nepoznavalske,« opozarja Luthar. Isto leto kot ZRC SAZU je profesor in raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana Dušan Turk na podlagi nerazumnih razlik v ocenah prejšnje vodstvo ARRS osumil celo kaznivih dejanj in je na policijo in tožilstvo vložil kazenske ovadbe.
Direktor agencije tudi o pomanjkanju denarja
»Ob navedbah o pomanjkanju dialoga smo presenečeni, saj so bili v zadnjih dveh letih izvedeni številni javni posveti in predstavitve sprememb, tudi v sodelovanju s SAZU,« se je na Lutharjeve navedbe odzval direktor ARRS József Györkös. Agencija je lani uvedla spremembe pravilnika ocenjevanja in sofinanciranja znanstvenih dosežkov, predloge pa so sprejemali več mesecev. »Direktor ZRC SAZU je bil tudi gost letošnje prve seje Znanstvenega sveta ARRS, kjer je potekala vsebinsko poglobljena razprava o navedenih vprašanjih,« dodaja Györkös. Res pa je, priznava, da pri pripravi tako zahtevnih aktov vseh pobud ni mogoče realizirati. Znanstveniki različnih smeri in strok namreč glede na svoje potrebe predlagajo različne modele ocenjevanja. »Nekatere pobude so diametralno različne, upoštevati pa moramo tudi finančne možnosti, vzdrževanje stabilnosti sistema in transparentnost postopkov.« Javnega denarja za znanost je v Sloveniji resnično premalo in to je, to priznavajo tudi znanstveniki, pomemben »izvor« težav.
