Z oblikovanjem za muzej se oblikovalka in ilustratorka Irena Gubanc srečuje že od študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala s področja celostne grafične podobe in muzejskih razstavnih plakatov. Deluje kot samostojna ustvarjalka, ki je v svoje ilustracije vpeljala računalniško vektorsko in 3D-ilustracijo. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja. Oblikovanje domiselnih in funkcionalnih rešitev razstav v njenem življenju zaseda posebno mesto: »Navdihuje me delo, ki oživlja, promovira in skrbi za dediščino. Tesno sodelovanje s kustosi ter ure usklajevanja pri realizaciji projekta med nami ustvarjajo posebne vezi, kar me skozi ustvarjalni proces dodatno bogati.«
Glede na potrebe in cilj razstave, ki je lahko stalna ali začasna, se vsebinska in vizualna podoba definira v dialogu s kustosi. Podoba razstave se od preostale muzejske identitete loči z novim oblikovalskim pristopom in običajno tudi logotipom razstave. Tako razstava dobi novo identiteto, ki jo vsebinsko loči od muzeja kot institucije. Pri oblikovanju prostorskih parametrov je treba upoštevati tudi spomeniško zaščitenost objekta, potek razstave, raznolikost obiskovalcev (odrasli, otroci, invalidi, slabovidni, tujci …), možnost otipljivosti razstavljenega, večnivojskost podajanja vsebine za tiste, ki se želijo bolj poglobiti v tematiko …
Irena Gubanc o oblikovanju razstav pravi: Sodobno oblikovanje razstav postaja vedno bolj kompleksno, saj je treba za dodatno razgibanost vključevati didaktične in interaktivne vsebine. Didaktika glede na publiko narekuje bodisi tridimenzionalne elemente bodisi tiskan material, ki ga obiskovalec izpolnjuje na razstavi in odnese s seboj domov, ali se pripravijo tematske delavnice … Interaktivni mediji se vključujejo kot računalniške igre ali mobilne aplikacije z razstavljeno muzejsko tematiko. Dobrodošli so tudi krajši povzetki razstave ali dodatne informacije v obliki Ali ste vedeli?.
V Mestnem muzeju Idrija je od leta 2016 na ogled razstava Po sledi Merkurja: Idrija Almaden, posvečena uvrstitvi Idrije in španskega Almadena na Unescov seznam dediščine živega srebra. Vertikalno izpisan logotip nakazuje spuščanje v rov, temnost razstavnih sten, skozi katere kot skrite sledi živega srebra simbolično prehajajo reflektivne srebrne linije, pa aludira na rudnik. Večnivojska razstava je tudi interaktivno opremljena, prav tako je dodana didaktika na različnih medijih pojavnosti.
Pomorski muzej Sergej Mašera je v okvir svoje razstave leta 2014 dodal delovni zvezek Muzej solinarstva ... in zgodba o Stianu, trgovcu s soljo. Delovni zvezek je namenjen izpolnjevanju na lokaciji v solinah in Solinarskem muzeju. Posebnost delovnega zvezka je, da je besedilo zapisano na dveh nivojih – skozi zgodbo o trgovcu soli in življenju solinarjev se v spodnjem delu strani zastavljajo vprašanja in naloge, križanke, iskanje poti po zemljevidu, recept in druge vsebine, povezane z zgodbo. Oblikovanje bogatijo ilustracije in slikovno gradivo.
Obleci (svojo) nošo je razstava, ki jo je avtorica leta 2013 pripravila skupaj s Pokrajinskim muzejem Koper. Ambientalno postavitev, ki je postala stalni del etnološke zbirke, je Irena Gubanc nadgradila z računalniško igrico – mobilno aplikacijo, kjer se v interaktivni igri spoznava moška in ženska oblačilna dediščina regije. Igrica poleg pravilnega sestavljanja ponuja tudi možnost zabavnega sestavljanja svoje noše. Figuri se po želji lahko doda ilustrirano ozadje z regijsko prepoznavnim okoljem ali arhitekturnimi spomeniki. Aplikacija omogoča, da si uporabnik končno sliko shrani, odtisne ali pošlje prijatelju.
