Po navedbah bele hiše se je Jared Kushner prostovoljno odločil za zaslišanje pred senatnim odborom za obveščevalno dejavnost, ki poleg sorodnega odbora v predstavniškem domu in zveznega preiskovalnega urada (FBI) preiskuje domnevno vmešavanje Rusije v zadnje ameriške predsedniške volitve. Povod za Kushnerjevo zaslišanje so navedbe o njegovih srečanjih z ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom ter direktorjem ruske državne razvojne banke Vnešekonombank (VEB) Sergejem Gorkovom. Slednjega je na čelo banke lansko pomlad imenoval ruski predsednik Vladimir Putin, v prvih ameriških medijskih poročilih pa so navajali, da sta se s Kushnerjem srečala še pred novembrskimi volitvami, ko je bil v okviru Trumpove kampanje podobno kot tudi zdaj zadolžen za stike s tujimi predstavniki. Izkazalo se je, da se je predsednikov zet z obema ločeno srečal decembra lani, torej v obdobju prenosa oblasti na novo izvoljenega Trumpa, ki je v upočasnjenem ritmu sestavljal novo administracijo. VEB ni samo zajeta z ameriškimi sankcijami zaradi ruske aneksije Krima, ampak se sooča z bremenom slabih posojil pri politično motiviranih dragih projektih, kakršen so bile zimske olimpijske igre v Sočiju, že lani pa jo je država reševala s 150 milijardami rubljev (blizu poltretje milijarde evrov) pomoči. Pod pretvezo njenega uslužbenca je bil v razkrito newyorško rusko vohunsko mrežo vpleten Jevgenij Burjakov, ki je marca lani priznal, da je tajno delal za rusko vlado. Ameriški mediji pri tem niso spregledali, da je preiskavo proti njemu vodil državni tožilec na Manhattanu Preet Bharara, ki se je nedavno znašel med tistimi, od katerih je Trump zahteval odstop.
Nekaj prisluhov je bilo
Po navedbah neimenovanega kongresnega vira želijo v senatnem odboru Kushnerja in Michaela Flynna, zaradi zanikanja srečanja s Kisljakom nedavno odpuščenega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost, zaslišati v zvezi s pogovori z omenjenimi in tudi morebitnimi drugimi ruskimi predstavniki. Predvsem pa naj bi jih zanimalo, ali je Kushner z vodjo ruske razvojne banke razpredal o možnostih investiranja v njegove nepremičninske posle v primeru, da ZDA ukinejo sankcije proti Rusiji. Bela hiša je sicer prek svojega tiskovnega predstavnika Seana Spicerja samo sporočila, da je bil Kushner »med volilno kampanjo in oblastno tranzicijo uradno prvi stik s tujimi vladami in drugimi predstavniki« ter da » je v tej vlogi pripravljen prostovoljno spregovoriti pred senatnim odborom«. Sama srečanja s predstavniki organizacij, ki so zajete v ameriške sankcije, niso protizakonita, kdaj bo Kushner stopil pred člane odbora, pa danes še niso sporočili. Je pa zato v kongresu znova završalo v zvezi s Trumpovimi nedokazanimi trditvami, da so mu na ukaz prejšnje administracije med volilno kampanjo prisluškovali v njegovem newyorškem stolpu. Devin Nunes, republikanski predsednik odbora za obveščevalno dejavnost v predstavniškem domu, je namreč razkril zaupno informacijo prejšnje vlade o možnih prisluhih nekaterim Trumpovim sodelavcem pred januarsko Trumpovo zaprisego. Šlo naj bi za naključne prisluhe pri spremljanju tujih oseb, ki jih obveščevalne službe razumljivo ne razkrivajo. Demokratom, ki zahtevajo odstop Nunesa s položaja predsednika odbora, ker ni z njimi delil omenjene zaupne informacije, ampak jo je kot Trumpov privrženec po njihovi oceni politično zlorabil, sta se pridružila tudi John McCain in Lindsey Graham, oba vodilna republikanska senatorja.
