Pomladno vreme je na ceste prej kot sicer zvabilo tudi številne motoriste. To njihovega udejstvovanja v prometu sicer nič bistveno ne spremeni, drugače je le to, da se moramo vozniki drugih prevoznih sredstev prej začeti zavedati, da so motoristi spet med nami. In morajo biti seveda pred vožnjo nanjo predvsem dobro pripravljeni sami.
Omenjeno pripravljenost bi lahko razdelili v več sklopov. Omeniti velja ustrezno fizično in psihično pripravljenost, zavedanje, v kakšnem stanju so ceste, upoštevanje predpisov, uporabo pravilne opreme in z njo povezano vidnost in brezhibnost motocikla… Vse to ima vsak motorist v svojih rokah, in če bo za vsako izmed naštetih reči poskrbel do popolnosti, bo na cesti zanj precej bolj varno. A žal se seveda, tako kot v prometu nasploh, tudi pri motoristih prepogosto dogajajo napake in »napake«. »Najpogostejše so predvidevanje, precenjevanje svojih sposobnosti in zamenjava ceste za dirkališče, zaradi česar je posledično hitrost najpogostejša kršitev predpisov. Na cesti so prometni znaki in talne označbe, ki veljajo za vse udeležence v cestnem prometu enako. Osebno nisem nikoli opazil prometnega znaka za omejitev hitrosti, na katerem bi bila dopolnilna tabla z napisom: 'Za motoriste ne velja!'« je opozoril trener varne vožnje v centru Blagomix v Logatcu Samo Rep.
Večja ozaveščenost glede opreme
Še ena reč, ki bi jo lahko uvrstili med »napake«, je ta, da se motoristi premalo zanimajo za udeležbo na tečajih varne vožnje, ki bi marsikomu zagotovo dodobra odprl oči. »Tovrstnega zanimanja je absolutno premalo. Tisti udeleženci, ki tečaj opravijo, so navdušeni, saj pridejo do spoznanja, da premalo obvladajo lastno motorno kolo in da so v določenih vajah nevešči,« je še povedal Rep.
V zadnjem času je pri slovenskih motoristih opaziti napredek glede zavedanja o pomembnosti ustrezne opreme. Kot poudarja Samo Rep, bi se moral vsak motorist zavedati, da je na motociklu »zavarovan« samo z dobro motoristično opremo – v avtomobilu sedimo v »varnostni kletki«, privezani z varnostnim pasom, pred seboj imamo zračno blazino, ob straneh zračne zavese in še kup drugih varnostnih pripomočkov, na motorju pa tega (večinoma) ni. Pa čeprav so nekatere tehnološke novosti prodrle tudi do njih. Kot pravi Boris Stopar iz podjetja BS Center, ponudnika motoristične opreme, od letos tako na primer ni več mogoče prodajati motociklov brez sistema ABS, že v serijski opremi pa jih vedno več ponuja tako imenovani traction control, se pravi sistem proti zdrsu. »Drugih tehničnih novosti ni, so se pa zato precej izboljšali materiali, iz katerih so sestavljeni motocikli, ki so lažji in niso tako okorni. Sicer pa bi v zvezi z varnostjo motoristov glede opreme v zadnjem času kot največjo revolucijo izpostavil zračne blazine. Na tem področju je šel razvoj res lepo naprej, tudi možnosti je veliko – blazine se lahko integrirajo v jakno, lahko pa se dobi samo poseben jopič, brezrokavnik, v katerem je zračna blazina,« je povedal Stopar in dodal, da je samo od lani do letos opaziti veliko razliko pri povpraševanju motoristov po omenjenem, ob tem pa je napredek zaznaven tudi pri povpraševanju po kakovostni opremi, ki motoristu zagotavlja kar največjo varnost. »Še vedno imamo sicer takšne, ki pri opremi varčujejo in kupujejo 'kitajsko plastiko', a se trend zagotovo obrača in gredo zadeve na bolje. Če vse skupaj primerjam z obdobjem izpred petih do desetih let, je bilo takrat v modi, da je povprečen motorist kupil drag motor, na glavo pa dal čim cenejšo čelado, ob tem je bilo 90 odstotkov opreme v črni barvi. Danes je drugače, ozaveščenost je boljša tako v smislu vidnosti kot kakovosti, v porastu je prodaja svetlih in fluorescentnih oblačil, čelad ter delov opreme.«
Če potegnemo črto pod opremo: popolna je le, če je motorist zaščiten od glave do pet, to pa pomeni dobro čelado, hrbteničnik, jakno s komolčniki in ramenskimi ščitniki, rokavice, zaščitne hlače in škornje. Pri tem je zanimivo, da je zakonsko obvezna le čelada, vse drugo se zgolj priporoča. Pa bi bilo povsem logično, pravi tudi Stopar, da bi bilo obvezno vse.
Pomanjkljive označbe
Omenjeno je tudi ena izmed reči, ki bi jih lahko za večjo varnost motoristov prispevali drugi, za te reči odgovorni, seveda pa še zdaleč ni edina. Samo Rep je tako na primer prepričan, da je v Sloveniji premalo motorističnih poligonov, na katerih se opravljajo izpiti za pridobitev vozniškega dovoljenja. »Vsak izpitni center ima svoj 'poligon', ki pa ni nič drugega kot nekakšna improvizacija! Ustrezna poligona, ki ju poznam, sta v Ljubljani (Barje) in pri Celju (Ljubečna). Problem je tudi 'kakovost' učiteljev vožnje, ki kandidata premalo naučijo – obvladovanje motornega kolesa, reševanje iz nevarnih situacij… Seveda ne posplošujem, saj imamo tudi nekaj zelo dobrih inštruktorjev. Velika razlika pa je v tem, ali pripeljemo kandidata do izpita ali ga naučimo voziti,« pravi Rep.
Seveda je pri nas do motoristov vse prej kot prijazna tudi infrastruktura – le kako bi lahko bilo drugače, ko pa že na splošno ugotavljamo, da so naše ceste v (zelo) slabem stanju. »Morda pri tem niti ni toliko težava površina, ki bi seveda morala biti boljša, a bi po drugi strani tudi povišala hitrosti, temveč bolj pomanjkljive označbe, predvsem za motoriste – ni širokih belih črt na robovih vseh cest. Gre tudi za pomanjkljivost prometnih znakov, saj je pri nas vsak ovinek označen enako, za motoriste pa je pomembno, kako 'dolg' je. Neprimerna hitrost se najbolj izkaže in spremeni v past ravno ob koncu ovinka. Morali bi uvesti in postaviti nove znake z jasnejšimi opozorili. Ob tem opažamo neke nove 'izume' z več barve na mestih, kjer bi je moralo biti zaradi oprijema, predvsem v dežju, čim manj,« so povedali na agenciji za varnost prometa.
In še to: krvavi statistiki smo se tokrat izognili. A če bi vsi skupaj, vsak zase upoštevali vsaj nekaj od zgoraj zapisanega, bi lahko bila ta že letos precej manj krvava.
