»Včasih je prav, da si kakšno povemo zelo naravnost in priznamo, da imamo probleme. Hitrost tehnološkega razvoja in zahteve trga pred nas postavljajo kar nekaj težav,« je v svojem predavanju, ki ga je naslovila Problem 41 ima mlade, povedala mag. Edita Krajnović iz Mediad in vodja metodologije Zlata nit. Njeno predavanje, ki je odstrlo nekaj ključnih problemov družbe, je sestavljalo vsebino konference Zlata nit in pomenilo hkrati dober uvod v okroglo mizo. Krajnovićeva je opozorila, da se je v zadnjih 20 letih zgodilo toliko sprememb kot prej v 200 letih in da je družba prvič v položaju, da se morajo starejši učiti od mlajših, na kar je nedavno opozoril antropolog dr. Jože Ramovš. Odgovor na vse to bo zaveza vsakega posameznika za vseživljenjsko učenje.
Zaposleni že sedaj, še zahtevnejša pa bodo prihodnja leta, potrebujejo drugačne veščine, saj bo predvidoma v naslednjem desetletju izginila polovica delovnih mest v klasični industriji, v bančništvu bo ta odstotek znašal kar 70 odstotkov. Do konca tega desetletja bo tretjina kompetenc, ki jih potrebujejo delodajalci, drugačna. »Gre za prevrat veščin. Če je bila še nedavno kreativnost na desetem mestu na seznamu ključnih kompetenc, bo prihodnja leta ta na samem vrhu. Ob njej pa bodo v podjetjih iskali ljudi, ki so sposobni kompleksnega reševanja problemov in kritično razmišljati. Tega se je treba zares dobro zavedati, saj je raziskava Centra za mednarodne odnose iz lanskega leta pokazala, da v podjetjih najnižje ocenjujejo prav kreativnost in inovativnost pa tudi komunikacijske veščine.
Krajnovićeva se je ustavila še pri tako imenovani prezgodnji hibernaciji sodelavcev, na kar je pokazala tudi raziskava Zlata nit. Po 41. letu začne namreč ocena osebnostnega razvoja občutno padati, kar je glede na vse bolj zahtevno gospodarsko okolje in zavedanje, da imajo ti ljudje pred seboj vsaj še dobri dve desetletji delovne dobe, znak za alarm.
Na te probleme in na nujno aktivacijo starejših zaposlenih so opozorili tudi na okrogli mizi. Slovenija se bo morala ob tesnem sodelovanju vseh deležnikov na trgu dela namreč hitreje odzivati na dejstva, da se družba hitro stara, saj bo čez pet let že četrtina zaposlenih starejša od 55 let, hkrati pa so generacije, ki stopajo na trg dela, majhne. Kot je pojasnil mag. Jurij Snoj z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, lahko podjetja izkoriščajo vrsto ukrepov, ki so del akcijskega programa v sklopu dokumenta Starejši in trg dela, ministrstvo pa si tudi z zakonodajo prizadeva urejati anomalije na trgu dela. Dr. Nenad Filipović je opozoril, da so slovenska podjetja glede vlaganj v zaposlene sicer v zaostanku in da se bo to odrazilo tudi v tem, da bo nekaj podjetij v prihodnjih letih še ugasnilo. Vendar pa je prepričan, da v dobrih podjetjih vlaganje v kadre sploh ni vprašljivo.
