Zato imamo med letom tudi izbrane nekakšne dneve. Dan boja proti raku, na primer. Ali pa dan varčevanja, dan voda… In, seveda, zakaj pa ne, dan meteorologov. Čisto naš dan, ne damo ga nikomur! Zaradi zavedanja. Da se vsaj enkrat letno spomnite, da obstajamo. Da ni samo tista abstraktna vremenska napoved na TV pa na spletu ali na raznih aplikacijah na pametnih telefončkih. Ampak da smo zadaj mi, meteorologi.
Da, mogoče je res že malo smešno, ko pregledamo koledar in vidimo, koliko raznih »dni« imamo vse leto, je že skoraj inflacija teh dni, ki zaznamujejo razne dogodke, stvari, dejavnosti. A vseeno imamo meteorologi pač poseben odnos do našega stanovskega dneva. Saj ne da bi ne vem kako proslavljali, da bi delo zastalo in bi na ta dan ne bilo vremenske napovedi (ha, seveda to ni več mogoče, saj različnih virov za vremenske napovedi dandanes kar mrgoli), ampak nekako se tudi mi vsaj na ta dan zavedamo, da smo. Da imamo neko vlogo v naši družbi, da ne opravljamo svojega dela le zato, da dobivamo plačo, ampak da tudi kaj zanimivega in koristnega naredimo, da ozaveščamo, sploh v poplavi raznih teorij zarote glede vremena in podnebja pa »čudnih« oblakov na primer.
Ampak ali je sploh mogoče, da bi se pri svojem delu ne zavedali, »da smo«? Kaj pa vem, verjetno je tako kot na drugih področjih. Tako se poistovetiš s svojim delom, mi tudi z vremenom, da smo enostavno »notri«. Ne razmišljamo kaj dosti o naši vlogi v družbi, o tem, kako nas drugi vidijo (seveda, včasih smo pač grdi rački, ko nas vreme povleče za nos), ampak živimo nekako »v vremenu«. Vsi, ki se z vremenom ne ukvarjate, živite »z vremenom«, nekateri pa še to ne, saj jim je vreme deveta briga. Prisluhnejo mu samo takrat, ko bi šli smučat ali imeli piknik, morda poroko (kar verjetno ni ravno pogosto v življenju posameznika), ali pa bi si želeli samo topel večer brez vetra in grmenja…
Mi, meteorologi, vsaj tisti, ki delamo v službi napovedovanja vremena, pa »iz vremena« pogledamo običajno vsaj v času dopusta in pa na dan meteorologov, ko morda ljudje gledajo bolj nas kot vreme. In se bolj zavejo, kaj smo, čeprav smo tu ves čas. Za vas.
