Uslužbenci javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija v kanalizacijskih odtokih v Ljubljani najdejo veliko stvari, ki tja ne sodijo: od cigaretnih ogorkov, higienskih pripomočkov, različnih plastičnih kosov do najlonk, vlažilnih robčkov in zdravil. Tovrstnih snovi se v enem letu nabere za kar 1300 ton, kar je enako polovici olimpijskega bazena, opozarjajo v javnem podjetju.
Redni pregledi in čiščenje kanalov
»Ljudje recimo v kanalizacijo mečejo tudi hrano, maščobe, olje iz cvrtnikov. Kava v kombinaciji z maščobami dela obloge na ceveh in te počasi doživljajo infarkt, ker voda ne more teči naprej. Ko pa voda ne more več teči proti čistilni napravi, se lahko zgodi, da začne teči nazaj in lahko priteče nazaj v kopalnico, kar pa je potem velik problem,« je delovodja pri vzdrževanju kanalizacijskega sistema Nebojša Matijevič pojasnil, kako neustrezne snovi v kanalizaciji lahko povzročijo probleme tudi občanom, ne samo podjetju Vodovod-Kanalizacija.
»Če nas pokličejo občani za pomoč, da jim očistimo cevi, jim vedno poskušam razložiti, česa ne smejo metati v odtoke, da do takšnih težav ne bi prihajalo,« je dejal Matijevič. Občanom ali upravnikom blokov na dušo položi tudi, naj kanale vsaj enkrat na leto pregledajo, vsakih pet let pa naj jih tudi očistijo, kot to počne javno podjetje s svojim omrežjem.
Odpadki, ki ne sodijo v kanalizacijo, povzročajo kopico problemov. Mašijo cevi, mašijo črpalke in povečujejo obremenitve čistilnih naprav, je dejal direktor sektorja kanalizacija Boštjan Mišmaš. Koliko stroškov ima javno podjetje na račun tega, Mišmaš ni znal povedati, saj je pojasnil, da tovrstnih stroškov ne vodijo posebej. Je pa opozoril, da niso problem samo stroški, temveč dejstvo, da nekaterih snovi v odpadni vodi tudi na čistilni napravi ne morejo očistiti. Recimo v odtoke odvrženih zdravil ne morejo popolnoma prečistiti iz vode, zato del teh snovi kljub naporom na čistilni napravi pristane v vodah oziroma v okolju.
Podgane si pregrizejo pot skozi betonske cevi
Matijevič pa je opozoril na še en problem v kanalizaciji, ki je poledica odvržene hrane. To so podgane. »Podgane ne živijo v kanalizacijskem omrežju, se pa hodijo vanj prehranjevat, ker vedo, da tam najdejo hrano,« je dejal Matijevič. Po njegovih besedah betonske cevi, ki sestavljajo večino ljubljanskega kanalizacijskega omrežja, za podgane niso ovira. Na stikih cevi namreč z zobmi naredijo odprtje, da pridejo do hrane. Čeprav podgane uslužbencem Vodovod-Kanalizacije na neki način pomagajo, ko jedo hrano v ceveh, pa podjetju z uničevanjem cevi delajo dodatno škodo. »Skozi odprtine, ki so jih naredile podgane, v kanalizacijski sistem uhaja pesek, ki ga voda nosi s seboj in lahko povzroči zamaške,« je pojasnil Mišmaš.
Zaradi vseh teh težav, o katerih večina občanov najverjetneje sploh ne razmišlja, ko v straniščno školjko ali odtok odvrže kaj, kar tja ne sodi, so v podjetju Vodovod-Kanalizacija sklenili s svetovnim dnevom voda začeti kampanjo Stranišče ni smetišče. S to kampanjo želijo občane spodbuditi k odgovornejšemu vedenju, da bi se zmanjšale količine odpadkov v kanalizacijskih odtokih.
