Nekateri dijaki že po prvih tednih srednje šole ugotovijo, da njihova izbira šole ni bila ustrezna. S tem ni nič narobe, meni svetovalna delavka na gimnaziji Bežigrad Marija Dominko. Ob tem pa bodoče dijake in njihove starše opozarja, da njihovo razmišljanje ne bi smelo temeljiti zgolj na prvih ocenah. »Učenci prihajajo v srednje šole in gimnazije z različnim predznanjem, kljub temu da imajo predvsem tisti, ki se vpisujejo v gimnazije, iz osnovne šole večinoma same petice. Prve mesece se v novi šoli v bistvu še iščejo in ugotavljajo, kakšno je njihovo predznanje v primerjavi s sošolci.«
Razlika v načinu dela terja prilagajanje
Prvi tedni in meseci v srednji šoli za marsikaterega dijaka pomenijo zelo težke čase, opaža svetovalna delavka. »Vendar to ne sme biti razlog, da bi obupali in se prepisali na drugo šolo. V povprečju namreč v pol leta dijaki nadoknadijo razlike v predznanju, če so pripravljeni delati v tej smeri,« opaža. Tudi tisti z dobrim in zanesljivim predznanjem imajo lahko nekaj težav s prilagajanjem, saj v srednjih šolah veljajo drugačne zahteve profesorjev, pa tudi način dela se močno razlikuje od osnovnošolskega. Koliko časa traja prilagajanje novostim, je odvisno od posameznika.
»Razlika med delom in učenjem v osnovni šoli in na primer v gimnaziji je velika. Snovi je bistveno več, podajanje snovi poteka hitreje in ni več pisanja po nareku,« na bistvene razlike opozarja Dominkova. Poglavitnega pomena pri prilagajanju so učne in delovne navade, ki so jih nekdanji učenci pridobili v osnovni šoli. »Težave se lahko pojavijo pri tistih dijakih, ki so z bistrostjo in malo dela v osnovni šoli dobivali lepe ocene, v gimnaziji pa ugotovijo, da bodo morali delati drugače.«
Tudi štiri in tri sta dobri oceni
»Pridni dijaki, ki imajo dobre delovne navade, ponavadi s prilagajanjem nimajo težav, vendar se mora marsikateri dijak sprijazniti s tem, da sta tudi štiri in tri dobri oceni.« Kako se bo dijak sprijaznil z oceno, slabšo od štiri, pa je v precejšnji meri odvisno od tega, kakšna so njegova pričakovanja ter pričakovanja in zahteve njegovih staršev.
»Starše že na prvem roditeljskem sestanku opozorimo na morebitne tovrstne težave. Svetujemo jim, naj od svojih otrok ne zahtevajo preveč. Če vidijo, da se otrok doma pridno uči in dela domače naloge, pa kljub temu nima samih odličnih ocen, ni nič narobe, starši naj ga pohvalijo za njegovo delo in ne komentirajo ocen,« svetuje. »Otrok, ki je v stiski, pa ne potrebuje očitkov staršev, ampak predvsem njihovo podporo in razumevanje ter sprejemanje takšnega, kot je,« sklene.
