Mešetarjenje koalicije in največje opozicijske stranke SDS s kandidati za fiskalni svet in za ustavne sodnike je rodilo prve sadove. Skoraj dve leti po sprejemu zakona o fiskalnem pravilu in po treh neuspelih razpisih so poslanci danes imenovali fiskalni svet. Na njegovem čelu bo naslednjih pet let Davorin Kračun, ki je bil v preteklosti na več ministrskih položajih, zdaj pa je redni profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Člana fiskalnega sveta sta postala Alenka Jerkič, svetovalka za ekonomsko in finančno politiko na slovenskem stalnem predstavništvu v Bruslju, in Tomaž Perše iz republiške finančne uprave. Vsakega od kandidatov je podprlo 73 poslancev (potrebnih je bilo 60 glasov), enajst pa jih je bilo proti. Tipko proti so pritisnili le poslanci Združene levice, NSi in nepovezani poslanec Andrej Čuš.
»Gre za strokovnjake s področja makroekonomije in javnih financ, o katerih sem prepričana, da bodo uspešno opravili delo,« je predlog vlade obrazložila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer pa je člane fiskalnega sveta poimenovala kar »angeli varuhi porabe javnih financ«. Ti bodo morali po besedah finančne ministrice kaj hitro zavihati rokave.
Glede na razplet glasovanja o fiskalnem svetu lahko jutri pričakujemo, da bodo poslanci potrdili tudi vse štiri kandidate za nove ustavne sodnike. Kot je znano, so namreč kadrovanje v fiskalnem svetu in na ustavnem sodišču politične stranke koalicije in opozicije (z izjemo Združene levice) povezale v enoten »paket«.
Pričakovati je mogoče, da bodo poslanci upoštevali tihi dogovor, ki se je oblikoval zlasti med SMC, SDS in predsednikom republike Borutom Pahorjem, in na tajnem glasovanju z absolutno večino potrdili: Klemna Jakliča, ki ga preferirata SDS in NSi, Mateja Accetta, ki ga podpirajo zlasti v SMC, ter Rajka Kneza in Marijana Pavčnika, ki ju je »v zadnjem hipu« povabil Pahor. Predstavitve vseh štirih kandidatov v predsedniški palači, ki so potekale od petka, so se končale danes. Kot prvi se je v petek predstavil upokojeni profesor z ljubljanske pravne fakultete, akademik Marijan Pavčnik. Ustavni sodniki morajo biti nad vsakodnevnimi političnimi interesi in konflikti ter trdne osebnosti, ki so pri odločanju pripravljene tudi sprejeti argument drugega, pravi Pavčnik.
Možnost političnega vpliva zavračajo
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Accetto, strokovnjak za pravo EU, je – četudi je profesorski kolega predsednika vlade Mira Cerarja – zavrnil možnost, da bi politika vplivala nanj. Njegov prispevek, tako pravi Accetto, naj bi bil sooblikovanje prava EU, ki se razvija tudi z odločitvami ustavnih sodišč. Rajko Knez, profesor na mariborski pravni fakulteti in prav tako strokovnjak za pravo EU, je poudaril, da je naloga ustavnega sodišča tudi vplivanje na razvoj vrednot v družbi. Zlasti pogreša zavedanje o vrednotah miru in prostega gibanja v Evropi. Dvojni doktor z univerz Harvard in Oxford Klemen Jaklič pa je spregovoril o nujnosti varovanja človekovih pravic v času, ko se te v Evropi in ZDA krhajo. Priznal je, da ga tok političnih dogodkov – zlasti v zvezi s kršenjem pravic beguncev – skrbi. Po njegovem mnenju lahko ustavna sodišča rušenje človekovih pravic vsaj delno tudi ustavijo. Sam sebe uvršča na liberalni svetovnonazorski pol, s političnimi strankami pa ne želi imeti nobene povezave. Na vprašanje, ali ga moti, da ga je kot »svojega« kandidata, kot politično orodje, uporabila stranka SDS (ki je na področju varovanja človekovih pravic tujcev izrazito napadalna), pa ni želel odgovoriti.
Jakličevo politično ozadje je v preteklosti nekoliko zavijalo v desno. V mladosti je bil zaposlen v kabinetu premierja Andreja Bajuka, za SDS pa je pisal zakon o RTVS. Zagotovo se z desnim političnim polom ujema v lamentacijah (na protestih pred vrhovnim sodiščem in z osiranjem na twitterju) o zaroti komunistične kontinuitete. Pomembna je tudi »sprega«, ki je nastala med njim in SDS že, ko je kandidiral za sodnika evropskega sodišča za človekove pravice. Tedaj so ga poslanci koalicijskih strank še blokirali kot (osebnostno) neprimernega za sodnika. Danes pa naj bi bil zaradi »politične trgovine« vendarle izvoljen.
