V Agrokorjevi agoniji bodo verjetno najkrajšo potegnili dobavitelji s svojimi nezavarovanimi terjatvami. Po zadnjih uradnih javno dostopnih podatkih je Skupina Agrokor konec lanskega septembra dobaviteljem dolgovala več kot dve milijardi evrov, medtem ko so finančne obveznosti znašale približno 3,5 milijarde evrov.

Med dobavitelji, ki naj bi jim Skupina Agrokor dolgovala večje količine denarja, naj ne bi bilo veliko slovenskih. Kot so pred dnevi zatrdili v Mercatorju, vse obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev, upnikov in države redno plačujejo, enako pa nameravajo početi tudi v prihodnje. Na police največje hrvaške trgovske verige Konzum v Agrokorjevi lasti pa se večjemu številu slovenskih proizvajalcev hrane in pijače ni uspelo prebiti niti po Agrokorjevem prevzemu Mercatorja, medtem ko jih je bilo pred prevzemom na njih prisotnih le peščica. Spomnimo, leta 2006 je Agrokor pod vodstvom lastnika in predsednika uprave Ivice Todorića čez noč umaknil vse slovenske izdelke s Konzumovih polic, v zaplet pa se je tedaj vmešalo celo slovensko veleposlaništvo v Zagrebu.

S ciljem, da bi razrešili razmerja z Agrokorjem, so se sestali predstavniki nekaterih največjih dobaviteljev – Podravke, Kraša, Dukata, Francka in Vindije. Po sestanku je predsednik Kraševe uprave Damir Bulić povedal, da so se srečali s ciljem, da bi koordinirali aktivnosti, ki jih bodo zaradi stanja v Agrokorju izvajali skupaj s preostalimi dobavitelji, vlado in drugimi. »Cilj je zagotoviti stabilnost tako naših družb kot koncerna Agrokor, največjega distribucijskega kanala,« je povedal Bulić. Podpredsednica hrvaške vlade Martina Dalić, odgovorna za gospodarstvo, se bo predvidoma danes sestala z dobavitelji, je napovedal hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković.

Vlada namerava zaščititi zaposlene in dobavitelje

Kaj se bo natančno dogajalo z Agrokorjem, še ni znano. Po pojasnilih predsednika hrvaškega sabora Boža Petrova bo hrvaška vlada branila Agrokor kot ekonomski sistem, ne namerava pa ščititi Todorića. »Treba je vedeti, da je od Agrokorja odvisnih 150.000 državljanov in delovnih mest in več kot 5000 dobaviteljev. Oblikovali bomo modele, določeni pa že obstajajo, po katerih se bodo zaščitili vsi tisti, ki za stanje v Agrokorju niso odgovorni. Nobena od rešitev pa ne predvideva niti nacionalizacije niti Todorića bodisi v upravljalski bodisi v lastniški strukturi,« je opozoril Petrov.

Potem ko se je konec tedna ugibalo o tem, ali bo ruska Sberbank, ki naj bi Agrokorju zagotovila sredstva za prebroditev likvidnostnih težav, prevzela upravljanje največje hrvaške zasebne družbe, je prvi namestnik predsednika uprave Sberbank Maksim Poletaev za Bloomberg izjavil, da kot največji upnik ne nameravajo prevzeti družbe in da skupaj z drugimi upniki pripravljajo trimesečni načrt likvidnosti. Po pojasnilih Poletaeva za zdaj še ni znano, koliko dodatnih sredstev bo treba vložiti v Agrokor, po rešitvi likvidnostne krize pa bodo razmišljali o možnostih dolgoročnega prestrukturiranja Agrokorjevega dolga. Iz Agrokorja so v nedeljo sporočili, da obstoj družbe ni pod vprašajem in da vodstvo družbe skupaj s ključnimi upniki pripravlja rešitev.