Psi so se od ljudi naučili marsičesa in nam postali podobni na načine, ki si jih že težko predstavljamo, težko pa bi si mislili, da bodo postali tudi pravi mali spletkarji. A kot kaže, se je zgodilo točno to. Tako je vsaj pokazala raziskava, ki je bila objavljena v publikaciji Animal Cognition in je razkrila, da psi kažejo nagnjenja k prevari in da ljudi, ki imajo priboljške, namenoma vodijo na napačno pot. Takšnih zabavnih prigod smo vajeni iz animiranih filmov, kot je Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov, zanje pa po navadi mislimo, da so le stvar fikcije. Prva je na idejo, da je takšno vedenje lahko mogoče tudi v realnem življenju, med opazovanjem svojih psov prišla Marianne Heberlein z oddelka za evolucijsko biologijo in raziskovalne študije na züriški univerzi. Herberleinovi je padlo v oči, kako je en pes zamotil drugega, da je zasedel njegovo ležišče, pri tem pa se je vprašala, ali bi bil enako sposoben narediti tudi, ko gre za njegovega lastnika, in se lotila raziskave.
Tvoj neprijatelj je moj neprijatelj
Psi so bili razporejeni v dve skupini, in sicer med dva človeka, od katerih jim je prvi v skledo dal priboljšek, drugi pa jim je priboljšek samo pokazal, v skledo pa ga ni dal. Pse so nato naučili, da oba vodijo do sklede, ki je bila namenjena hrani, pri čemer jim je prvi priboljšek dal, drugi pa ga je obdržal v rokah. V naslednji fazi so psom, ki so se zavedali, da bodo na koncu vaje hrano lahko pojedli, pokazali tri škatle s hrano. V prvi je bil najboljši priboljšek, klobasa, v drugi manj privlačen pasji piškot, tretja škatla pa je bila prazna. Ko so psi morali voditi oba človeka do škatel s priboljški, so tistega, ki jim je v prvi fazi raziskave v skledo dajal priboljšek, vodili do polnih škatel, tistega, ki ga je obdržal v roki, pa ne, če že, so ga odpeljali kvečjemu do tiste škatle, ki je bila prazna, saj so predvidevali, da bodo priboljšek dobili le tako, da ga bodo zavedli.
V eni od zadnjih in vse pogostejših raziskav, ko gre za male živali, so znanstveniki ugotovili, da psi, ki so med drugim sposobni celo logičnega sklepanja, od ljudi pobirajo tudi lepše lastnosti. Denimo to, da se izogibajo oziroma ignorirajo ljudi, ki so neprijazni do njihovih lastnikov. Ko je lastnik vprašal drugega človeka za pomoč in ga je ta zavrnil, pri tem pa je bil v bližini vedno neodvisni opazovalec, je, ko sta psu oba, nevtralni opazovalec in tisti, ki je lastnika zavrnil, ponudila priboljšek, ta pogosteje vzel priboljšek od nevtralnega opazovalca. Rezultati te študije kažejo na to, da so psi sposobni sočustvovanja s človekom ne glede na to, za katero pasmo gre. Med pasmami, kot so prepričani mnogi poznavalci pasjega vedenja, namreč ni nobene dokazane razlike, ko gre za njihovo inteligenco in čustva, je pa treba vedeti, da je ni niti v količini njihovega spletkarjena, zato v vsakem primeru bodite pozorni na to, da vas pes ne bo prelisičil.
