Ljubljančani imajo priložnost, da se na predavanjih arheologa Martina Horvata v Mestnem muzeju pobliže seznanijo s preteklimi arheološkimi izkopavanji v prestolnici in z vsemi zabavnimi pa tudi manj prijetnimi peripetijami, ki so spremljale delo arheologov. Prvo torkovo predavanje Martina Horvata, ki je tudi kustos za srednji vek in vodja dokumentacijske službe, je minilo v znamenju Ljubljanskega gradu. V naslednjih tednih bodo sledila še štiri predavanja, ki bodo poslušalcem postregla z zgodbami s terena iz zadnjih let.
Na gradu sploh ni ostalin?
Izkopavanja na grajskem griču, ki so se začela leta 1988, so bila Horvatov prvi večji projekt. Da so arheologi takrat sploh dobili »povabilo« na grad, je bila po njegovih besedah dokaj zahtevna naloga. Že leta 1960 in v letih 1964 in 1965 so arheologi s sondažnimi izkopavanji namreč preučevali območje gradu. »Toda takrat ni bilo pozitivnih rezultatov in izoblikovala se je teza, da na gradu ostalin ni,« je povedal Horvat. »Kljub temu nam je mestne veljake uspelo prepričati, da so arheološke raziskave dobrodošle, in so jih vključili v program prenove gradu,« se spominja Horvat, ki je zadovoljen, da so hitro ovrgli tezo o neobstoju arheoloških ostalin na gradu.
Arheologi so se najprej lotili dela na grajski bastiji, to je na območju zunaj gradu pod grajskim stolpom in dvorano palacij. »Zame so bila izkopavanja na tej lokaciji prva in zadnja, pri katerih sem lahko delal, ne da bi mi za hrbtom stal bager in čakal, da se umaknem,« je priznal Horvat in poudaril, da prav to območje še ni do konca raziskano. »Na bastiji bi želel še izkopavati. Na tej lokaciji je še marsikaj neodkritega in ponuja se možnost, da dobimo še kakšne odgovore na naša vprašanja,« je zatrdil Horvat.
Iskali »lastnike« najdenega pokopališča
Opravljena izkopavanja so namreč arheologe privedla do zanimivih ugotovitev. Po Horvatovih besedah je bila eno največjih presenečenj na grajskem griču najdba prazgodovinske naselbine iz pozne bronaste dobe. »Tukaj čez cesto pri SAZU so arheologi našli prazgodovinsko grobišče. Pokopališče smo torej našli, poiskati pa je bilo treba še naselbino, kjer so ti ljudje živeli,« je dejal Horvat in pojasnil, da je sodelavec, ki se je ukvarjal s tem vprašanjem, prazgodovinsko naselbino iskal povsod po Ljubljani, le na grajskem griču ne, ker je tako dolgo veljala teza, da tam ni za arheologe zanimivih najdb.
Z najdbo naselbine tudi na območju Tribune v Prulah pa se je izkazalo, da je bil desni breg Ljubljanice v prazgodovini dobro poseljen in da je bil del te poselitve tudi grajski grič. Še več, arheologi so na podlagi vseh najdb sklenili, da je bil grajski grič poseljen v praktično vseh obdobjih, ko najdemo poselitve na ožjem območju Ljubljane.
Skozi okno prisiljen gledati uničevanje najdišča
Horvat je s poslušalci delil tudi slabo izkušnjo s terena. »Prvič v zgodovini našega muzeja je bil izveden nenadzorovan gradbeni izkop. Nekdo je odločil, da bo ne glede na arheološko najdišče izvedel izkop za komunalno ureditev.« Horvat se spominja, da ga je odgovorni za ta izkop marca 1994 na gradbišču pričakal z neprijaznimi besedami in ga nagnal z dvignjeno lopato. »Potem sem skozi okno gradu gledal in fotografiral, kaj se dogaja,« je dejal Horvat, ki je priznal, da ga je ta dogodek zelo pretresel. Ta nesrečna zgodba je prišla tudi na sodišče, čeprav Horvatu ni znano, kako se je končala.
Po njegovih besedah pa je bilo zanimivo tudi na sodišču. »Ta človek je na sodišče prinesel novec, ki ga je pobral z gradbišča, da bi pokazal, kako je poskrbel za najdene predmete,« je pripovedoval Horvat in opozoril, da je vse druge predmete, ki so bili razbiti ali niso bili videti kaj posebnega, preprosto pustil. Arheologi pa bi iz teh najdb lahko ugotovili marsikaj o življenju naših prednikov.
