»Ko so se vojaki na ljubljanski železniški postaji vkrcali na prve vlake, ki so jih odpeljali na bojišča v Galiciji, se niso zavedali, kakšna katastrofa jih čaka na fronti. Mislili so, da bo vojne konec že do božiča. Vojakom so zato svojci ob odhodu delili cvetje, na pot jih je pospremila godba,« razpoloženje na železniški postaji avgusta 1914 opisuje Marko Štepec, muzejski svetovalec in vodja kustosov v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Ob tem dodaja, da so se Ljubljančani razsežnosti prve svetovne vojne tako v celoti zavedli šele nekaj tednov pozneje, ko so se septembra z bojišč vrnili prvi ranjeni vojaki. Takrat so Kolodvorsko cesto napolnili vozovi, ki so ranjence vozili do kmalu prepolnih bolnišnic v mestu.
Kako je prva svetovna vojna vplivala na življenje v Ljubljani, ki je bila takrat mesto v zaledju fronte, vpeto v vojno dogajanje, in kakšna je bila družbenopolitična in kulturna slika mesta v letu 1917, ko so v dunajskem državnem zboru prebrali Majniško deklaracijo, je rdeča nit razstave Ljubljana pred 100 leti. Fotografsko razstavo so v sklopu razstav ob stoletnici prve svetovne vojne in ob stoletnici podpisa Majniške deklaracije pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. V Galeriji »S« na ljubljanskem gradu je vrata uradno odprla včeraj in bo odprta vse do junija.
Mleko skorajda na recept
»Razstava Ljubljana pred 100 leti govori o prvi svetovni vojni v Ljubljani in o tem, kako jo je mesto s 40.000 prebivalci preživelo. Ljubljana je bila takrat namreč mesto v ožjem zaledju vojne. Tedanji utrip življenja v mestu pa nam hkrati tudi pove, v kakšnih razmerah se je pred sto leti zgodila Majniška deklaracija,« pojasnjuje kustos razstave.
Sogovornik ob tem dodaja, da je imelo mesto v tem obdobju pomembno vlogo, saj je znano, da je moralo v zaledju delati od pet do dvajset ljudi, da je lahko na bojišču preživel en vojak. »V mestu se je namreč oblikovala razvejana mreža delavnic, preskrba vojske, vzpostavila se je dobrodelna pomoč, ranjence so vozili v mestne bolnišnice,« našteva Štepec in kot eno večji sprememb navede vlogo, ki so jo zaradi velikega števila moških na bojiščih morale v zaledju prevzeti ženske. »Da so ženske delale v industriji za Ljubljano, ki je bila sodobno mesto, sicer ni bilo nenavadno, predvsem zaradi njihovega dela v Tobačni tovarni. Se je pa ljudem zdelo nenavadno, ko so ženske začele delati na primer na železnici, kjer so popravljale tire, prevzele so tudi delo za težkimi stroji,« spremembe v družbi opisuje kustos.
Z vojno je mesto prizadela tudi stiska s petrolejem in bencinom, mesto pa se je znašlo na robu lakote. Vse več živil so meščani lahko dobili le na karte. »Mleka je bila tako malo, da so ga prodajali skorajda na recept in le za otroke,« prehransko krizo v mestu slikovito opiše muzejski svetovalec in kustos Marko Štepec.
Polna kopališča in pasji davek
»Vojna so izredne razmere, ki radikalno posežejo v življenje ljudi. Kljub izrednemu stanju, ko v mestu ni bilo dovolj hrane in je bila komunikacija s svojci na bojiščih otežena, so se mestne oblasti s tedanjim županom Ivanom Tavčarjem trudile, da bi življenje v mestu ostalo čim bolj nespremenjeno,« še pojasnjuje Štepec. Kot dva izmed primerov navede zavzemanje mestnih oblasti za redno cepljenje psov, kljub vojnim razmeram pa niso pozabili niti na pobiranje posebnega pasjega davka. »Tudi fotografije, ki prikazujejo Ljubljančane v kopališčih, in podobni v objektiv ujeti drobni dogodki iz tedanjega vsakdana ljudi pripovedujejo, da je kljub tragediji življenje v mestu teklo dalje.«
Na razstavi so izpostavili 43 fotografij, tudi javnosti še neznanih v objektiv ujetih prizorov iz zasebnih zbirk. »Ni veliko fotografij iz tega obdobja, zato smo si pomagali tudi z nekaterimi zasebnimi zbirkami. Prva svetovna vojna je namreč še vedno pionirska doba fotografije, čeprav so že v krimsko vojno odšli prvi fotografi,« ob tem pojasni Štepec.
Sprehod po stoletje stari zgodovini mesta snovalci fotografske razstave sklenejo s koncem prve svetovne vojne in prizorom nepregledne množice ljudi, ki se je takrat zbrala na Kongresnem trgu. »Temu precej znanemu prizoru smo dodali še dve fotografiji, kjer je dogajanje ujeto z drugega zornega kota. Dobro se vidi, da je množica segala vse do Bavarskega dvora,« sklene kustos.
