Ob krepitvi politike vračanja zavrnjenih prosilcev za azil iz EU v njihove domovine se integracija poskuša izogibati odgovornosti za migrante. Na to kaže nedavna odločitev splošnega sodišča EU, da dogovor med EU in Turčijo kot mednarodni dogovor sploh ne obstaja. Splošno sodišče EU je do te odločitve prišlo zaradi pritožbe dveh pakistanskih in enega afganistanskega državljana, ki sta dogovoru oporekala po vložitvi prošnje za azil v Grčiji. Ocenjevali so namreč, da evropski svet z dogovorom krši pogodbo o delovanju EU. A je sodišče na presenečenje civilnodružbenih organizacij ugotovilo, da ta dogovor sploh ni mednarodni sporazum, ki ga je sklenil evropski svet, pa čeprav so vsa srečanja komisije in držav članic za sklenitev dogovora potekala v evropskem svetu, sama institucija pa je tudi v sporočilu za javnost objavila vsebino doseženega sporazuma. Na osnovi dogovora je nato evropska komisija za oskrbo sirskih beguncev Turčiji nakazala več kot dve milijardi evrov, nadaljevala so se tudi pristopna pogajanja EU s Turčijo.
Pravo EU je postalo meni »à la carte«
Odločitev sodišča je osupnila tudi Nežo Kogovšek Šalamon, direktorico Mirovnega inštituta. Odločitev je po njenem mnenju odprla vrsto vprašanj. »Če to ni sporazum med EU in Turčijo, ali so potem vodje držav s Turčijo sklenili mednarodno pogodbo? Institucije EU trdijo, da tega niso storili, temveč da gre za 'neformalni dogovor'. Ali to pomeni, da lahko zdaj države z neformalnimi dogovori povozijo pravo EU, ki jih zavezuje? Če je to res, gre za nekaj povsem novega. Če bo odločitev obveljala, bo pomenila, da države članice lahko z neformalnimi dogovori urejajo vprašanja, pri katerih jih zavezuje pravo EU.« Kogovšek-Šalamonova ocenjuje, da bo pravo EU postalo meni »à la carte«, s katerega lahko institucije in države članice EU izbirajo, kar jim trenutno ustreza. »Odgovornost – pravna, politična, tudi kazenska, ki izhaja iz prava EU, bo še bolj razvodenela. To lahko EU naredi še bolj ranljivo in mlahavo tvorbo, kot je že.« Na odločitev splošnega evropskega sodišča je možna še pritožba na sodišču EU.
Vzorčni model za sklepanje podobnih dogovorov v Afriki
Dogovor med EU in Turčijo zdaj integraciji služi tudi kot vzorčni model za sklepanje podobnih dogovorov z drugimi državami v Afriki. Je to logično, če pa dogovor domnevno uradno ne obstaja? »Zadeva ni logična,« ocenjuje Iverna McGowan, vodja pisarne Amnesty International pri evropskih institucijah. »Bodimo jasni. Dogovor obstaja. Na tisoče ljudi je po njegovi sklenitvi obtičalo na grških otokih. Sirski begunci živijo v strahu, da jih bodo vrnili v Turčijo, ker vedo, da njihove pravice tam ne bodo zaščitene. Še kako gre za zelo realen dogovor.« Kot dodaja, EU zdaj razmišlja o sklenitvi podobnega dogovora z Egiptom. McGowanova se ob tem sprašuje, ali bo EU pripravljena molčati glede kršitev človekovih pravic v Egiptu zgolj zato, da bi sklenila nov podoben dogovor sporazumu med EU in Turčijo.
