Enaki ekipi, isti sodniki ter druge uradne osebe in ena velika sprememba v primerjavi s turobno soboto: tokrat je bila Nova Gorica obsijana s soncem, travnata površina v Športnem parku pa kot preproga. V zraku veliko vprašanj, eno izmed njih je bilo, ali lahko modri po lanskem avgustu še enkrat premagajo vijoličaste, še večje pa tisto, ki si ga je zastavljala vesoljna nogometna Slovenija: ali lahko Mariborčani pobegnejo Olimpiji za šest točk in boju za prvaka dajo novo razsežnost. Pritrdilen je odgovor na drugo, kljub točkovni in zagotovo tudi psihološki prednosti pa starosta vijoličaste obrambe Marko Šuler svari: »Na lestvico bomo gledali na koncu, gremo tekmo za tekmo, vsaka posebej je pomembna. Koliko točk je, kje so nasprotniki, mene in soigralcev ne zanima. Imamo svoj načrt, točke bomo sešteli na koncu in takrat moramo biti prvi.«
Kljub visoki zmagi pa je derbi ponudil dovolj zapletov in preobratov, da je bil zanimiv tudi za nevtralne ljubitelje nogometa. Obetal je sicer drugačen potek, potem ko je bil po globinski podaji Bede Osuji za malenkost hitrejši od Jasmina Handanovića, ki ga je oviral za najstrožjo kazen. S svojim devetim letošnjim zadetkom jo je v domačo prednost spremenil Miran Burgić.
Ampak Goričani so očitno prehitro zadeli, saj je njihova napadalna vnema v naslednjih minutah popustila. Nobenega dvoma ni, da tudi zaradi stopnjevanja mariborskih napadov. Preobrat je bil neizogiben, izpeljala pa ga je veteranska naveza Maribora, ki skupaj šteje 106 let, kar pa je samo pohvala ob akcijah na najvišji ravni. Šuler je začel obe, Milivoje Novaković obakrat namestil žogo, Dare Vršič pa bil obakrat dovolj natančen za mariborskih 1:2 ob polčasu.
Mnogi so pričakovali nov preobrat, ko je sodnik Dejan Balažič na začetku drugega polčasa še enkrat dosodil najstrožjo kazen, ko je žoga zadela v roko Šulerja. »Bila je roka, ampak ob telesu. Če je to roka, potem bi moralo biti ogromno takšnih enajstmetrovk,« je Šuler pojasnil po tekmi. Njegov trener Darko Milanič je bil bolj oster, ko je spregovoril o tej temi oziroma tudi o dogajanju ob robu igrišča: »Četrti sodnik se je ukvarjal z mano in goriškim trenerjem, zelo ga je motilo, kje stojiva, kot da smo pri košarki. Bolj pomembno bi bilo, da bi se ukvarjal s svojim kolegom,« je dejal Darko Milanič.
Kakorkoli, Burgić v drugem poskusu z enajstih metrov ni ponovil udarca iz prvega polčasa, saj ga je Handanović pretental in kmalu potem se je zgodilo neizogibno. Na prizorišče je stopil dotlej malo vidni Luka Zahović in najprej povišal na 1:3, po še enem goriškem poskusu preobrata, ko je iz gneče in prerivanja pred vrati Burgić z glavo zadel za 2:3, pa je sledila še mojstrovina »malega Zahovića,« ki so mu morali za eleganten lob prek Grege Sorčana, hočeš nočeš, zaploskati tudi domači navijači. Jasno je bilo, da je s tem obračun dokončno odločen. »Vso tekmo se je videlo, da imajo Goričani kakovost, in zaradi tega sem zelo zadovoljen z zmago. Popolnoma jasno pa je, da je naša ekipa lahko boljša, kot je bila danes,« je še dodal zadovoljni Milanič, medtem ko je Miran Srebrnič s svojo ekipo zapravil priložnost, da bi se dodatno približal tretjim Domžalam, ki so v zadnjih dveh krogih oddajale točke. »Moja naloga je ustvarjanje igralcev in grajenje ekipe. Pričakujem, da se bo izkazal kdo od mlajših, da ne bo Burgić moj najboljši posameznik,« je sklenil Miran Srebrnič.
