Ameriški predsednik Donald Trump je svojega predhodnika Baracka Obamo označil za »slabega ali bolnega« človeka, ker naj bi v tednih pred novembrskimi volitvami ukazal prisluškovanje Trumpovim telefonom. Trump je na twitterju zapisal, da gre za dejanja, enaka aferi Watergate ali lovu na komunistične čarovnice v času senatorja McCarthyja v 50. letih.
Če bi trditve držale, bi bil to res velik škandal, saj predsednik države ne more ukazati prisluškovanja ameriškim državljanom – to lahko storijo le preiskovalni organi s soglasjem sodišča. Če pa bi to za povrh ukazal za predsedniškega kandidata konkurenčne stranke, bi bila politična nevihta huda.
Zaradi vseh razsežnosti obtožb jih republikanci v kongresu niti niso hoteli komentirati. Tisti, ki so jih, pa so dejali, naj Trump predstavi dokaze. »Bela hiša bo v prihodnjih dneh morala pojasniti, na kaj natančno je predsednik mislil,« je dejal republikanski senator Marco Rubio.
A to se morda ne bo zgodilo. Bela hiša je namreč danes storila dvoje: najprej je zahtevala, naj predstavniški dom kongresa in senat vključita domnevno prisluškovanje Trumpu v svoji preiskavi o ruskem vpletanju v ameriške volitve in domnevnih stikih članov Trumpove kampanje z Rusi. Potem pa je Trumpov tiskovni predstavnik Sean Spicer zapisal, da »ne Bela hiša ne predsednik te zadeve ne bosta več komentirala«, dokler kongres ne opravi preiskave.
V zraku je tako obviselo vprašanje, od kod Trumpove obtožbe in ali Spicer morda ne gasi še enega požara, ki ga je predsednik zakrivil s sporočili na twitterju. Glede na resnost obtožb je vseeno pričakovati, da bo Bela hiša ta teden pod pritiskom, naj pojasni trditve.
»Absolutno lahko zanikam«
Obamov tiskovni predstavnik Kevin Lewis je zanikal, da bi Obama kadarkoli zahteval prisluškovanje Trumpu. Tudi direktor za obveščevalne dejavnosti v Obamovi vladi James Clapper je zanikal, da bi kadarkoli prisluškovali telefonom v Trumpovi stolpnici na Manhattnu, kot trdi predsednik. Od tam je Trump vodil svojo predvolilno kampanjo.
Demokrati so po obtožbah skočili na noge. Vodja manjšine v predstavniškem domu kongresa Nancy Pelosi je dejala, da gre za preusmerjanje pozornosti od obtožb, da so bili člani Trumpove ekipe pred volitvami v stiku s predstavniki Rusije, ki naj bi skušala vplivati na rezultat ameriških volitev tako, da bi zmagal Trump. Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer pa je dejal, da je Trump v vsakem primeru v težavah: ali ni govoril resnice ali pa so mu zares prisluškovali – vendar ne Obama, ampak preiskovalni organi. To pa bi pomenilo, da so imeli dovolj dokazov o nujnosti takšnega koraka, da ga je sodišče dovolilo.
Trumpove trditve je namreč mogoče razumeti tudi nekoliko širše – da prisluškovanja ni ukazal Obama osebno, pač pa nekdo v njegovi vladi, kamor spadajo tudi pravosodno ministrstvo in preiskovalni organi, vključno z FBI. A Clapper trdi, da bi zagotovo vedel, če bi kakšen organ zahteval od sodišča prisluškovanje Trumpovim telefonom. »In absolutno lahko zanikam,« da bi se to zgodilo, pravi. Mogoče pa bi bilo tudi, da bi tajne službe Trumpa ujele, če se je pogovarjal s kom, ki so mu sicer prisluškovale. Na ta način so očitno izvedele za pogovore Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna z ruskim veleposlanikom. Flynn je pozneje odstopil, ker o teh pogovorih ni govoril resnice.
