Afera o predvolilnih stikih Trumpove ekipe z ruskimi predstavniki je za kratek čas potihnila, zdaj pa spet z vso silo butnila na ameriško politično prizorišče. Tokrat je v središču mož na enem najvplivnejših vladnih položajev, pravosodni minister Jeff Sessions. Washington Post je poročal, da se je Sessions lani, ko je bil senator in obenem tesen sodelavec Trumpove ekipe, dvakrat srečal z ruskim veleposlanikom Sergejem Kisljakom. Ko so ga o stikih z Rusi izrecno vprašali med zaslišanjem pred imenovanjem na ministrsko mesto, pa je dejal, da jih ni imel.
V Washingtonu je nastal velik kraval. Obtožbe o stikih Trumpove ekipe z Rusi so že dlje časa aktualna tema, zaradi tega je moral odstopiti Trumpov svetovalec za nacionalno varnost, general Michael Flynn. Natančneje, uradno je odstopil zato, ker svojih pogovorov (prav tako s Kisljakom, ki po trditvah virov v ameriških medijih tudi novači vohune) ni razkril podpredsedniku Miku Penceu. Kot v veliki večini političnih afer torej tudi pri Flynnu in Sessionsu ni toliko v ospredju samo dejanje, ampak zanikanje dejanja.
Obama se je bal za podatke
O tem, ali je Sessions zares lagal, sicer v Washingtonu krožita dve politični videnji. Prvo je demokratsko. Njihovi najvišji predstavniki v obeh domovih kongresa so včeraj zahtevali odstop Sessionsa, rekoč da je lagal pod prisego, kar da je še toliko bolj resno, ker gre za pravosodnega ministra. Sessions ni primeren za služenje v vlogi najvišjega izvajalca zakonov v državi, je rekla vodja demokratske manjšine v predstavniškem domu Nancy Pelosi. Sedemnajst demokratskih članov odbora predstavniškega doma za pravosodje pa je v pismu direktorju FBI zahtevalo preiskavo Sessionsovega početja.
Vendar stvar ni nujno enoznačna. Sessions je bil lani kot senator tudi član senatnega odbora za oborožene sile in se je po lastnih navedbah v tem času srečal z več deset tujimi veleposlaniki. Nikoli pa to niso bila srečanja v vlogi člana Trumpove kampanje, trdi. Republikanci zato zavračajo zahteve po odstopu, rekoč da so Sessionsa med zaslišanjem spraševali po stikih z Rusi v vlogi člana Trumpove kampanje. So pa nekateri dejali, da bi se res moral izločiti iz vsake preiskave o ruskem vpletanju v ameriške volitve oziroma o stikih Trumpove ekipe z Rusi.
Zgodbo o stikih Sessionsa z ruskim veleposlanikom je objavil Washington Post in morda ni zadnja te vrste. New York Times je v sredo poročal, da je Obamova administracija tik pred odhodom iz Bele hiše skušala čim več obveščevalnih podatkov o ruskih poskusih vpliva na ameriške volitve in o mogočih stikih s Trumpovo kampanjo poslati na čim več naslovov v kongresu in drugje. Med drugim naj bi se bali, da bi podatke kdo izbrisal. To pa je nekaterim kongresnikom očitno omogočilo, da so Trumpovim kandidatom na zaslišanjih postavljali vprašanja, na katera so že poznali odgovore, in hitro ugotovili, ali kdo ne govori resnice. Morda se je v takšno past ujel tudi Sessions.
