Program Svit za presejanje in zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju in danki, ki ga že osem let izvajamo v Sloveniji, že kaže rezultate.
Tako se je od leta 2010 do leta 2013 število novih primerov tega raka zmanjšalo za 349, to pa lahko pripišemo prav odkrivanju in odstranjevanju predrakavih sprememb v programu Svit, je prepričana Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V teh letih so odkrili več kot 2500 bolnikov z rakom, med katerimi so 70 odstotkov bolezni odkrili v zgodnji fazi razvoja, ko je zdravljenje preprosto in učinkovito. Celo več: pri četrtini ljudi je bil rak odkrit tako zgodaj, da je bila dovolj že odstranitev polipa med kolonoskopijo. Za primerjavo: v letu 2008, torej pred uvedbo programa, so raka v zgodnji fazi odkrili le pri 13 odstotkih bolnikov.
Zdravljenje bolnikov z boleznijo v napredovani fazi je tudi veliko dražje od zdravljenja bolezni bolj na začetku, zato program Svit zdravstvenemu sistemu prinaša tudi prihranke. Ocenjujejo, da so v letu 2008 za zdravljenje raka debelega črevesa in danke porabili 45 milijonov evrov. Ta strošek se je z leti zmanjševal in po petih letih prihranek znaša 19 milijonov evrov na leto.
Odziv se povečuje
Po zadnjih podatkih registra raka, ki segajo v leto 2014, je tega leta za rakom debelega črevesa in danke v starostni skupini od 50 do 75 let, ki jo zajema program Svit, umrlo 50 ljudi manj kot v letu 2008, pri čemer se je smrtnost bolj zmanjšala pri ženskah kot pri moških, saj se ženske bolj odzivajo na vabila programa kot moški. V zadnjih letih pa so se zmanjšale razlike v odzivnosti ljudi med občinami in regijami, zdaj se na vabila Svita v vseh regijah odzove več kot 60 odstotkov vabljenih. Presejalni programi so učinkoviti le, če se nanje odzove dovolj velik delež populacije, ki jo vabijo na preglede. »Da je program smiselno izvajati, se mora odzvati 45 odstotkov vabljenih, cilj pa je, da dosežemo 70-odstotno odzivnost,« je povedala Maučec-Zakotnikova. Lani, v zadnjem presejalnem krogu, se je na vabilo odzvalo 64 odstotkov vabljenih, 60 odstotkov vabljenih pa je tudi opravilo testiranje na prikrito krvavitev v blatu.
Po maši skozi črevo
Najslabši odziv na vabila programa opažajo na severovzhodu države, v Podravju in Pomurju. Vendar jim je odzivnost uspelo izboljšati, tudi po zaslugi prizadevanj zdravstvenih delavcev na lokalni ravni ter ambasadorjev programa.
Za sodelovanje v programu ljudi motivirajo predvsem s predstavitvami s pomočjo velikega napihljivega modela črevesa, tako da si lahko ljudje ob razlagi ogledajo polipe in druge nepravilnosti v črevesu, je povedala Marija Hanželj iz območne enote NIJZ Maribor. Svitove dogodke pripravljajo v lokalnih skupnostih, tesno sodelujejo z osebnimi zdravniki, patronažno službo, zdravstveno-vzgojnimi centri in župani občin. Zelo aktivna ambasadorka programa je tudi Silvestra Brodnjak, ki je redna gostja pri številnih društvih. Zaupa v družinske vezi in vpliv, ki ga imajo na stare starše otroci, ki jih v šolah poučijo o pomenu preventivnih pregledov. Do ljudi skušajo priti tudi prek duhovnikov. Model črevesa so tako postavili tudi pred cerkev in župnik je faranom naročil, da morajo po maši vsi iti domov »skozi črevo«.
