Po desetih letih od uveljavitve zakona o romski skupnosti se obetajo zakonske spremembe, ki naj bi Romom prinesle boljše možnosti za urejanje naselij in več samoupravljanja. Stranka Združena levica bo predlog sprememb zakona, ki so jih načrtovali skupaj z Romi, v parlamentarno proceduro vložila še pred koncem tega tedna.
Romska naselja na »tržnici«
»Zakon o romski skupnosti, sprejet leta 2007, je pomenil določen napredek (tedaj je bil to prvi tovrstni zakon v EU, op. p.), a izkazalo se je, da marsikaj v njem ne deluje,« pravi poslanec Združene levice Matjaž Hanžek. Največji problem je infrastrukturna neurejenost romskih naselij, v katerih stotine romskih družin živi brez vode in elektrike. »Kot veste, bo o kršitvah na tem področju odločalo tudi evropsko sodišče za človekove pravice,« je spomnil Hanžek. Veljavni zakon ne določa ustrezno obveznosti države in občin za urejanje najbolj zapostavljenih naselij, v katerih ni niti vodne napeljave, zaradi česar Sloveniji v Strasbourgu grozi obsodba in kazen.
»S predlogom sprememb želimo več odgovornosti naložiti občinam, kjer živijo Romi, državi pa bi naložili več obveznosti za nadziranje dogajanja,« pravi Hanžek. Financiranje napeljevanja vodovoda in elektrike v naselja bi bilo prepuščeno občinam, v ta namen pa bi občine od države prejele tudi ustrezno več denarja.
Hanžek napoveduje tudi omejitev prostega trgovanja z zemljišči, na katerih stojijo romska naselja. Doslej se je namreč že dogajalo – denimo v občini Krško –, da so lastniki zemljišč, ki so po denacionalizaciji dobili vrnjena zemljišča, na katerih živijo Romi, ta zemljišča – skupaj z Romi – prodali. V krškem primeru je zemljišče s tridesetimi Romi za 23.301 evrov prodajala novomeška škofija. V Združeni levici in romski skupnosti, ki je sodelovala pri pripravi zakona, predlagajo, da bi morali lastniki pred prodajo pridobiti soglasje urada za narodnosti, ki je pristojen za Rome.
Zakon o vodi in elektriki
Hanžek napoveduje tudi povečanje avtonomije romskih organizacij in »demokratičnejšo« zastopanost Romov iz vse Slovenije. Romi na Dolenjskem so namreč opozorili, da v okviru sveta romskih skupnosti (katerega delovanje določa zakon) niso ustrezno zastopani in da bi bilo treba njihovo institucionalno moč v primerjavi z Romi iz Prekmurja okrepiti.
»Od spremembe zakona pričakujemo več avtonomije za nas, Rome z Dolenjskega in iz Bele krajine, ter izboljšane pogoje financiranja ureditve naših naselij,« nam je včeraj dejal Zvonko Golobič, predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti Bele krajine. Po njegovih izračunih bi morala država, če bi hotela denimo urediti najbolj pereč romski problem – povezani naselji Žabjak in Brezje pri Novem mestu, kjer v srednjeveški revščini in odrinjenosti živi okrog tisoč Romov –, vložiti okrog tri milijone evrov. S tem bi vsaj prihodnjo generacijo romskih otrok pripeljala do (teoretično) enakega življenjskega izhodišča, kot ga imajo slovenski otroci: da bi se lahko pred odhodom v šolo umili s tekočo vodo in se učili pri svetlobi električne žarnice…
