Več kot leto in pol po objavi skupnega javnega naročila zdravil za slovenske bolnišnice so na ministrstvu za zdravje šele pred izbiro ponudnikov. V tem času se je zvrstilo kar šest revizijskih zahtevkov, ponudnikov je 19. Med njimi bodo izbrali v prihodnjih mesecih, izboru posameznih dobaviteljev pa lahko konkurenti znova oporekajo z revizijskimi zahtevki. Skupna javna naročila očitno niso čarobna palica, s katero bi rešili težave nabav v javnem zdravstvu.
Sindrom operacijskih miz
Tudi poskus skupnega naročanja zdravil leta 2013 je zaznamovalo nizanje revizijskih zahtevkov. Velike nakupe zdravil tako spremlja »sindrom operacijskih miz«. Pri tem naročilu, ki velja za osrednjo afero v slovenskem zdravstvu, je pred dobrim desetletjem centralizirano naročanje še povečalo apetite ponudnikov in pot do nakupa dodatno zapletlo.
Tokrat gre za več kot 3000 zdravil, okvirna vrednost skupnega naročila pa je 40 do 50 milijonov evrov. Zaradi velikosti naročila je interes ponudnikov zelo velik, ugotavlja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Pri pripravi razpisa so upoštevali tudi tveganje, da bi se kateri od neizbranih ponudnikov umaknil s slovenskega trga, kateri od preostalih ponudnikov pa bi potem enormno povišal cene.
Ko bo razpis končan, bodo bolnišnice zdravila, ki so bila vanj vključena, kupovale po enaki ceni. Za nekatere, ki so morda v posamičnih primerih dobile velike popuste, to sicer pomeni, da bodo za zdravilo v prihodnje plačale več. A pod črto na ministrstvu za zdravje vendarle pričakujejo prihranke. Kolikšni bi lahko bili, še niso ocenili.
Letos se obeta še javni razpis za drago medicinsko opremo, za katero bodo odmerili okrog sedem milijonov evrov. Skupno bo tudi naročilo interventnega materiala za kardiologijo, torej žilnih opornic, ki so v zadnjih letih postale simbol preplačil dobaviteljem v bolnišnicah.
Nov kažipot pri naročanju
Večino materiala, ki ga uporabljajo pri zdravljenju bolnikov, bolnišnice za zdaj še naprej naročajo vsaka zase. Po novem pa bodo cene zdravil in drugih izdelkov, po katerih jih kupujejo od dobaviteljev, sporočale v skupno bazo. V njej bo 90.000 artiklov, njihova skupna vrednost pa znaša okoli 300 milijonov evrov, je pojasnil direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. V bolnišnici bodo avtomatsko dobili opozorilo, če drugje dosegajo nižje cene materiala, je pristavil vodja projekta Jasmin Džaferović.
Nove primerjave cen bodo upoštevali pri financiranju zdravstva, je napovedal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj. »Ni nujno, da bodo dobavitelji vsem bolnišnicam ponudili najnižje cene. Lahko pa si jih bolnišnice postavijo kot cilj,« je dejal direktor Psihiatrične bolnišnice Vojnik Marjan Javornik.
