Dvanajst industrijskih in storitvenih sindikatov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zahteva, da se najnižja osnovna plača za prvi tarifni razred, ki po kolektivnih pogodbah dejavnosti znaša v povprečju manj kot 500 evrov bruto, zviša na raven minimalne plače – ta od 1. januarja znaša 805 evrov. Sindikati bodo skupno uradno pogajalsko zahtevo delodajalcem posredovali prihodnji mesec, na podlagi odziva pa se bodo odločili za nadaljnje korake.
Osnovne plače bi dvignili tudi čez 100 odstotkov
»Dobički podjetij in produktivnost rastejo. Banke in menedžerske plače so si že zdavnaj opomogle, zdaj je čas, da si opomorejo tudi delavske plače,« je na včerajšnji prvi skupni konferenci sindikatov zasebnega sektorja ZSSS za spremembe plačne politike opozorila predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije SKEI Lidija Jerkič, ob tem pa priznala, da so bili sindikati zasebnega sektorja v pogajanjih o kolektivnih pogodbah v zadnjih letih premalo aktivni.
Jerkičeva, najverjetnejša naslednica dolgoletnega predsednika ZSSS Dušana Semoliča, je pojasnila, da znašajo najnižje osnovne plače v nekaterih dejavnostih celo manj kot 400 evrov bruto, medtem ko je osnovna plača delavca s šesto stopnjo izobrazbe, kjer gre že za visoko strokovna dela, v kar tretjini panožnih kolektivnih pogodb pod minimalno plačo. »Res je, da gre za absolutne minimume in da delodajalci s podjetniškimi pogodbami plače popravljajo navzgor, tako da povprečne plače v zasebnem sektorju segajo že tja proti 1500 evrom, nekatere tudi višje. Problem pri tem pa je, da delodajalca nihče ne zavezuje, da ne bi izplačeval le toliko, kot je po tarifni prilogi h kolektivni pogodbi dolžan,« pravi Jerkičeva. Prepričana je, da so tarifne priloge h kolektivnim pogodbam nerealne, neživljenjske in ne služijo več temeljnemu namenu, torej določanju najnižjih osnovnih plač zaposlenih v zasebnem sektorju.
GZS: Zahteva je v celoti nesprejemljiva
Čeprav gre na prvi pogled za zahtevo, ki bi zgolj legalizirala dejansko stanje pri plačah, v praksi še zdaleč ni tako, opozarjajo v Gospodarski zbornici Sloveniji (GZS), za katero je pogajalski predlog sindikatov v celoti nesprejemljiv. »Najnižja osnovna plača je zgolj prva domina, zato bi njen dvig posledično povečal tudi vse druge plače,« pojasnjuje Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Po eni strani bi zvišanje najnižje osnovne plače avtomatično ali posredno potegnil za sabo podobne dvige tudi v vseh drugih tarifnih razredih, obenem pa bi se močno dvignili tudi vsi dodatki (za delovno dobo, nadurno, nedeljsko in nočno delo…), ki so vezani na osnovne plače. Na GZS natančne ocene posledic zahteve sindikatov sicer nimajo, ocenjujejo pa, da bi se povprečna plača v zasebnem sektorju zvišala za vsaj 10 odstotkov. »To bi spravilo v težavo številna podjetja in ogrozilo vsaj sto tisoč delovnih mest,« opozarja Hribar Milič. Pogajanj o zahtevi sindikatov v GZS ne odklanjajo, prepričani pa so, da bi bilo treba k plačni problematiki pristopiti celovito in ne parcialno ter populistično.
Ministrstvo za delo podpira zvišanje plač
Na ministrstvu za delo so povedali, da so plače v zasebnem sektorju stvar kolektivnih pogodb med delodajalcem in sindikati. Če se obe strani uspeta uskladiti o višini plače, nimajo zadržkov, višje plače pa načeloma podpirajo, so zapisali na ministrstvu. V uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer smo zaprosili za učinke predlaganega dviga osnovnih plač, so odgovorili, da tega ne morejo storiti, saj ne razpolagajo z dovolj podrobnimi podatki. V lanski jesenski napovedi za letos in prihodnje leto pričakujejo zmerno pospešitev rasti povprečne bruto plače, letno za 2,2 odstotka, pri čemer naj bi se rast v zasebnem sektorju nekoliko okrepila (v letu 2018 za 2,4 odstotka), v javnem pa po letošnji 2,5-odstotni rasti upočasnila na 1,9 odstotka. Višjih zvišanj zaradi strahu pred izgubo konkurenčnosti v podjetjih ne pričakujejo.
