23 dni. Toliko časa je Michael Flynn zdržal na položaju svetovalca ameriškega predsednika za nacionalno varnost, kar je najmanj od vseh, ki so kdaj zasedali ta položaj. V ponedeljek je spisal odstopno pismo, potem ko mu je očitno postalo jasno, da njegovi pogovori z ruskim veleposlanikom o sankcijah pred Trumpovo prisego postajajo prehudo breme za novo administracijo in da mu bodo dokazali, da je o vsebini pogovorov lagal. Flynn je namreč javno zanikal, da se je z veleposlanikom Sergejem Kisljakom pogovarjal o usodi sankcij, in naj bi to tudi zatrdil podpredsedniku Miku Penceu, ki ga je zato vzel v bran. Toda potem se je izkazalo, da je resnica očitno drugačna…
Moskva presenetila Obamo
Zgodba o tem, kako je Flynnovo početje prišlo na dan, ni le strogo politična, ampak so vanjo globoko vpletene ameriške obveščevalne službe, o čemer je najbolj podrobno poročal Washington Post. Začetek zgodbe sega v zadnje dni preteklega leta, ko je predsednik Obama izgnal 35 ruskih diplomatov in v skladu s svojimi prejšnjimi napovedmi uvedel nove sankcije proti Rusiji zaradi njenega vmešavanja v ameriške volitve, kot so trdili v Beli hiši. Ameriške obveščevalne službe so bile namreč prepričane, da je za predvolilnimi računalniškimi vdori v vodstvo demokratske stranke in kampanje Hillary Clinton stala Rusija ter da je s posredovanjem odtujenih dokumentov spletni strani Wikileaks pomagala Donaldu Trumpu.
Naslednji dan po izgonu in uvedbi sankcij pa se je zgodilo nekaj presenetljivega: Rusija ni odgovorila s protiukrepom, kot je običaj, ampak je celo povabila otroke ameriških diplomatov v Rusiji na božično in novoletno zabavo. Obamova Bela hiša je bila globoko presenečena, navaja časnik, in je iskala razlog za takšno ravnanje Moskve. Zato so obveščevalne službe zagrabile za delo in pregledale kup komunikacije, ki jo redno prestrezajo tujim diplomatom v ZDA, kar menda ni nič nenavadnega. Devet virov je Washington Postu potrdilo, da so ugotovili, da se je Flynn o sankcijah pogovarjal z ruskim veleposlanikom in da je bila to poglavitna tema pogovora. Vse to je napeljevalo k sklepu, da je Flynn Rusiji sporočil, naj se na sankcije ne odzove pretirano, saj da bo imela Trumpova vlada po prisegi do njih drugačno stališče.
Kršil zakon iz leta 1799?
To je problematično iz več razlogov. Zakon iz leta 1799 prepoveduje civilistom (kar je Flynn takrat še bil) vmešavanje v delo diplomacije brez privolitve vlade. Oziroma, kot piše v zakonu, civilist ne sme komunicirati s predstavniki tuje vlade »z namenom, da vpliva na obnašanje in ukrepe tuje vlade… v povezavi s katerim koli sporom ali polemiko z ZDA«. Flynnovo početje bi torej lahko razumeli kot kršitev zakona, pri čemer pa po njem niso še nikoli nikogar obsodili.
Problem pa je tudi drugje: Flynn je pogovore s Kisljakom o sankcijah zanikal – javno in v pogovoru s podpredsednikom Penceom, ki ga je potem vzel v bran. Vodstvo ameriškega pravosodnega ministrstva je konec januarja opozorilo Trumpa, da bi Flynn zato lahko bil tarča ruskega izsiljevanja, piše časnik. Dodaten ščepec soli v vsej zgodbi se skriva v podatku, da je Trumpa o tem osebno opozorila takratna vršilka dolžnosti pravosodne ministrice Sally Yates, ki jo je Trump kmalu nato odstavil – uradno zato, ker je državnim pravobranilcem naročila, naj na sodiščih ne branijo Trumpovega odloka o prepovedi vstopa državljanom sedmih držav v ZDA.
Je vpleten še kdo?
Po tem opozorilu Yatesove je trajalo še dva tedna, da je Flynn, ki je na koncu priznal, da je »morda govoril s Kisljakom tudi o sankcijah« in da Penceu ni povedal »cele zgodbe«, odšel s položaja. Glavno vprašanje zdaj je, zakaj je trajalo tako dolgo. Iz Bele hiše prihajajo v ameriške medije pojasnila, da je Trump okleval, ker je cenil Flynnovo zvestobo. Demokrati pa so zavohali kri in poskušajo debato obrniti drugam – k vprašanju, ali je Flynn deloval na lastno pest ali pa morda po naročilu koga nadrejenega, morda samega Trumpa. Zaradi tega je sedemnajst demokratskih kongresnikov zahtevalo preiskavo. Republikanci nanjo za zdaj ne pristanejo, a zdi se, da afera ne bo potihnila čez noč. Navsezadnje ostaja v zraku veliko vprašanje: kaj je mogoče izvedeti iz prisluhov obveščevalnih služb, in ali pogovor Flynna in Kisljaka obremenjuje še koga?
