Skoraj polovica zaposlenih prek malega dela po podatkih, ki so jih zbrali na inštitutu za ekonomske in družboslovne znanosti WSI, ni prejemala niti 8,5 evra bruto na uro, kolikor je leta 2015 znašala minimalna plača. Vsak peti je prejel komaj 5,5 evra bruto na uro. Poleg tega so zaposleni prek malega dela prikrajšani za vrsto ugodnosti, ki jih zaposlenim za polovični ali polni delovni čas zagotavlja delovna zakonodaja. Tako na primer pogosto ne dobijo izplačanega regresa za letni dopust in nimajo plačane bolniške odsotnosti.
Na inštitutu ugotavljajo, da se skušajo delodajalci, ki najemajo delovno silo po zakonu o malem delu, zvišanju plač na minimalno raven izogniti na različne načine. Zakon namreč določa, da lahko delavci prek malega dela mesečno zaslužijo največ 450 evrov, v nasprotnem pa ne gre več za malo delo, kar za seboj potegne vrsto obveznosti z vidika delovne zakonodaje, vključno z vključitvijo v različna socialna zavarovanja. Od uvedbe minimalne plače leta 2015 tako delodajalci iščejo izhode na primer z znižanjem delovnih ur, ki jih delavci prek malega dela opravijo, da tako ne bi presegli mesečnega limita 450 evrov bruto.
Podatki so skrb vzbujajoči predvsem zato, ker raziskovalci naraščajoč trend zaposlovanja po zakonu o malem delu povezujejo s povečevanjem tveganja revščine. Od leta 2003 pa do lani se je število zaposlenih prek malega dela povečalo s 5,6 na 7,8 milijona, pri čemer je več kot pet milijonov takšnih, ki jim je to edina zaposlitev in vir dohodka, kažejo podatki zveznega zavoda za zaposlovanje. Raziskovalci ugotavljajo, da je začelo naraščati predvsem število tistih, ki jim je malo delo dopolnilo k siceršnji redni zaposlitvi. Vse večkrat se dogaja, da je malo delo postalo način za izplačevanje nadur. Ker je malo delo neobdavčeno in ker ni treba plačevati prispevkov za socialna zavarovanja, je to za delodajalce precej cenejši način plačevanja delojemalcev. Nadure namreč terjajo plačilo vseh davščin in prispevkov.
Delež revnega prebivalstva narašča
V Nemčiji delež revnega prebivalstva zadnja leta narašča, pa čeprav gre državi gospodarsko dobro. Po zadnjih podatkih je bilo revnih skoraj 16 odstotkov prebivalstva. Najbolj so revščini izpostavljeni brezposelni, upokojenci in slabše izobraženi, a nekateri raziskovalci opozarjajo, da v zadnjih letih narašča tudi tveganje revščine med zaposlenimi prek malega dela. Tako so raziskovalci inštituta za delo in kvalifikacije univerze Duisburg Essen že pred več leti ugotovili, da je stopnja tveganja revščine med zaposlenimi prek malega dela bistveno večja kot na splošno v državi – konec minulega desetletja je presegala 23 odstotkov. Najbolj pa so izpostavljene ženske, ki predstavljajo več kot 60 odstotkov vseh zaposlenih v tej obliki dela.
Čeprav je malo delo na eni strani prineslo fleksibilnost na trg dela, njegovi kritiki, predvsem iz vrst sindikatov, opozarjajo, da malo delo ne pomeni stopničke v kasnejšo redno zaposlitev, ampak da zaposleni v tej obliki dela ostajajo izjemno dolgo časa. Malo delo bi se kot problem utegnilo pokazati predvsem potem, ko se bodo tako zaposleni začeli upokojevati. Nemčija bi tako lahko končala z armado izjemno revnih upokojencev.
