Zakaj smo se spomnili omenjenih prigod, je zdaj bržčas že jasno – omenjena avtomobila smo namreč pred kratkim zapeljali na vzporedni test. In če za začetek zaključimo z zgornjimi dogodki: priznati moramo, da nas škoda yeti takrat na prvi pogled ni pretirano navdušila. A se je z leti izkazalo, da ima avto brezčasno obliko in še dandanes niti približno ne zastarele, ob tem pa je bil zasnovan tako dobro, da je na lanskem velikem vzporednem testu malih športnih terencev premagal tudi precej mlajše tekmece. Prvi vtis audija Q2 je bil precej boljši, nemudoma se je videlo, da gre za atraktiven avto, ki bo privabljal poglede, na testu pa se je pričakovano izkazal tudi z odličnimi voznimi lastnostmi in, priznati moramo, manj pričakovano z zelo radodarno odmerjenim prostorom v potniški kabini in prtljažniku. Torej na področju, na katerem smo pričakovali suvereno prevlado škode, ki je po prostornosti morda še najbolj znana, ob tem pa je yeti pri sicer zelo podobni dolžini (audi 4,22 metra, yeti 4,19) in medosni razdalji (2,58:2,6 metra) ter povsem enaki širini (1,79 metra) kar za 17 centimetrov višji (1,68:1,57). A vse to se pri prostornosti v potniški kabini skorajda ni poznalo, le malce bolj pa v prtljažniku. Pa še to ne toliko pri litrih (Q2 ima osnovno prostornino 405 litrov, yeti 416), temveč bolj zaradi kockaste oblike škodinega zadka. Pri čemer pa je res, da si testni yeti zasluži še posebne pohvale zavoljo zares izjemne prilagodljivosti, saj ima zadaj tri ločene sedeže, ki jim je mogoče spreminjati naslon, zunanja tudi potisniti naprej ali nazaj, srednjega odstraniti…
Če je torej pri prostornosti in prilagodljivosti yeti vendarle v prednosti, med vožnjo to velja za audija. Na tem področju je pač resnično suveren, vožnja je kljub temu da je imel testnež pod pokrovom »le« osnovno dizelsko različico (1,6-litrski motor s 116 konji oziroma 85 kilovati), užitek v vseh pogledih. Pri čemer je ta tudi pri yetiju daleč od tega, da bi čeznjo imeli resno pripombo, je zelo dobra, a v audiju je pač še boljša. Zavoljo štirikolesnega pogona se bo testni yeti, ki je imel ob večjem, 2-litrskem motorju, nekaj konjev manj (110 oziroma 81 kW), sicer bolje znašel na terenu, a na cestah, med ovinki, je audi resnično navdušil. Prav tako, kar pa je bilo znano že vnaprej, si zasluži več pohval pri urejenosti voznikovega delovnega okolja, materialih in udobnosti sedežev, zaradi že omenjenega pogona pa je tudi varčnejši – na testu nam je porabil liter manj dizelskega goriva na 100 kilometrov od tekmeca (6,6:7,6).
Ker je bil audi nižji, bolj aerodinamičen, (tudi) zaradi pogona lažji, ne čudi niti, da je odzivnejši (pospešek do stotice 10,3 sekunde, yeti 12,2), kljub temu da smo zdaj našteli že lep seznam njegovih prednosti, pa je treba poudariti, da yeti nikjer ne zaostaja bistveno, še manj toliko, da bi bilo moteče. Q2 tako sicer je boljši avto, a je yeti toliko dober, da ko v račun vzamemo nižjo ceno, je za veliko kupcev ta že lahko odločilna. Testni primerek je namreč stal 23.597, audijev pa 27.430 evrov, pri čemer je imel yeti tudi štirikolesni pogon in še kaj, saj je različica monte carlo vrhunec njegove ponudbe. Tako da je razlika v ceni dejansko precej večja… Več pa v sklepu.
