V visoko šolstvo se zadnja leta vpiše skoraj 80 odstotkov vseh srednješolcev. Če k temu prištejemo še vpis v višje šole, šolanje nadaljuje več kot 90 odstotkov maturantov, kar nas uvršča v sam vrh EU. Toda po mednarodni raziskavi o pismenosti odraslih PIAAC 2016 so besedilne spretnosti slovenskih mladih – ki so si že pridobili diplomo ali še študirajo in so stari od 20 do 24 let – slabše od besedilnih spretnosti Fincev ali Japoncev, ki sploh ne študirajo in nimajo diplome. Ta nevarni razkorak med množičnostjo in kakovostjo študija, ki ga razkriva vse več analiz, je tako ministrstvu kot univerzam znan že dolgo. Vprašanje je, kaj bodo in kaj so v zvezi s tem konkretno ukrenili.
Sorčan: »Glavarina« je bila le začasna
Na ministrstvu za izobraževanje stavijo predvsem na učinke lani sprejete novele zakona o visokem šolstvu. »Ker dolgoročno ne želimo uravnavati proračunskega financiranja za študijsko dejavnost po številu študentov in diplomantov, smo z novelo določili nov, ustreznejši sistem financiranja študijske dejavnosti. Pri delitvi na novo pridobljenih letnih proračunskih sredstev bodo poslej imeli večjo težo kazalniki diplomantov, njihova zaposljivost in raziskovalno-razvojni dosežki,« napoveduje dr. Stojan Sorčan, direktor direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu za izobraževanje.
Poleg tega se bodo univerze in drugi zavodi z ministrstvom pogajali za dodatno financiranje tistih razvojnih nalog, ki bodo v strateškem interesu zavoda in države. Na vprašanje, zakaj so leta 2016 z uredbo znova vpeljali škodljivo glavarino (proračunska sredstva so po štirih letih »premora« znova v skladu z zakonom delili na podlagi števila študentov in diplomantov), pojasnjuje, da so to storili, da bi dosegli enakomernejšo porazdelitev proračunskih sredstev glede na število študentov v posameznem zavodu, kar jim je tudi uspelo. Finančna razmerja so zdaj stabilna.
Pozitivnih učinkov novele na kakovost se nadejajo tudi slovenski rektorji. »Dobro je, da bodo sredstva vnaprej določljiva. Poleg tega bo novi sistem financiranja zaradi dodanih kazalnikov tekmovalnosti in kakovosti – tako znanstvene odličnosti kot sodelovanja z gospodarstvom – univerze usmeril v povečevanje kakovosti na ključnem področju: v znanosti in aplikacijah v gospodarstvo,« vpliv novele ocenjuje rektor primorske univerze Dragan Marušič. Novi sistem sicer v enem od deležev še vedno vključuje tudi število študentov in diplomantov, a to zagotavlja, da »bo upoštevan tudi realni strošek univerze«. Tako Marušiča kot rektorja Univerze v Ljubljani Ivana Svetlika zelo veseli tudi dogovor z ministrstvom, po katerem bodo lahko fakultete pri izbiranju kandidatov za vpis v letu 2018/2019 razširile uporabo pogoja, ki se mu pravi »posebne nadarjenosti in psihofizične sposobnosti«.
Svetlik: Ministrstvo za manj »rigidno« branje
»Doslej se je ta pogoj uporabljal le v programih s področja umetnosti in športa, zdaj je dovoljeno manj rigidno razumevanje tega določila,« spremembe na področju vpisa pojasnjuje rektor Svetlik. »Dodatni vpisni pogoji so ob rezultatih mature nujni,« pravi, »sicer bomo morali zaradi demografskega usihanja kandidatov sprejeti vse, ki se bodo hoteli vpisati, četudi za določen študij nimajo potrebnih sposobnosti in lastnosti.« Kje, v katerih programih in smereh bodo uvedli dodatne vpisne pogoje in kako bodo ti videti, za zdaj še ni dorečeno. Prva opozorila poznavalcev, da morebitna uvedba t.i. motivacijskih pisem ali intervjujev s kandidati zahteva predhodno analizo učinkov in specifično znanje tistih, ki bodo kandidate izbirali, dr. Svetlika ne skrbijo. »Naši karierni centri imajo o tem veliko znanja,« pravi.
Z izboljšanimi merili financiranja in zaostrovanjem vpisnih kriterijev naj bi torej na kakovost izobraževanja vplivali že prihodnje leto. Vprašanje pa je, zakaj niso na univerzah za izbor primernih kandidatov bolje poskrbeli že z vzvodi, ki so jim na voljo ta hip.
Na farmacijo se lahko vpiše tudi kozmetični tehnik
Naša analiza vpisnih pogojev na članicah ljubljanske univerze v letošnjem razpisu za vpis je namreč pokazala, da je univerzi letos še bolj vseeno, ali se nanjo vpišejo splošni ali poklicni maturanti, čeprav je splošno sprejeto, da se zahtevnost gimnazij s splošno maturo ne more primerjati z zahtevnostjo strokovnih šol s poklicno maturo in dodatnim petim predmetom iz splošne mature.
Razpis razkriva, da je v precejšnjem številu programov mogoče enakovredno kandidirati s poklicno maturo in katerim koli (!) predmetom iz splošne mature; ta prinese od 20 do 40 odstotkov točk. To je mogoče celo pri smereh, ki nujno potrebujejo (gimnazijsko) znanje in razgledanost. Na primer pri univerzitetnem študiju ekonomije ali pri študiju filozofije, primerjalnega jezikoslovja, latinščine, japonologije… Na farmacijo se, denimo, lahko vpiše tudi kozmetični tehnik. Za vpis zadošča, če kot peti predmet opravi fiziko na splošni maturi. Ker je pot do poklicne mature precej lažja, že število ur v gimnaziji je bistveno višje, so gimnazijci tako pri vpisu lahko celo v slabšem položaju, čeprav znajo več. Da gre za anomalijo, se bojijo tudi rektorji, ki si prav zato želijo študijo o študijski uspešnosti poklicnih in splošnih maturantov. Te za zdaj ne pripravlja nihče.
