Milan Brglez si je z odločnim nasprotovanjem noveli zakona o tujcih, ki po njegovem prepričanju krši ustavo in mednarodne pogodbe, prislužil silno jezo predsednika vlade. »Odstopi z mesta podpredsednika stranke,« ga je premier Miro Cerar pozval na sestanku strankarskega vodstva v začetku tedna (tega, da naj bi odšel tudi s čela parlamenta, vsaj za zdaj ni omenjal). A Brglez Cerarjevi želji ne namerava ugoditi. »Brglez je SMC soustanavljal in spoštuje strankin program,« poudarjajo v njegovih krogih.

Brglez je bil včeraj kratek. Izpostavil je dogovor s Cerarjem, da se bosta prihodnji teden uskladila oziroma pogovorila, in dodal, da je to v dobro države in SMC. Še krajši je bil premier Cerar. Ob robu neformalnega zasedanja voditeljev držav članic EU na Malti je dejal le, da gre za »naša notranja vprašanja, ki jih bomo reševali doma«.

Večina naših sogovornikov iz največje vladne stranke upa, da bo Brglezu in Cerarju le uspelo najti skupni jezik. »Mislim, da smo sposobni in pripravljeni na dialog. Upam, da vsi,« nam je včeraj dejal poslanec SMC Mitja Horvat, ki je tako kot Brglez glasoval proti noveli zakona o tujcih. Tipko proti zakonu je pritisnil tudi Dragan Matić, ki prav tako pričakuje, da bosta predsednik in podpredsednik stranke »v konstruktivnem dialogu zgladila morebitne nesporazume«. Naši sogovorniki iz krogov blizu Cerarja pa menijo, da bi moral Brglez oditi s podpredsedniškega mesta, in dvomijo, da bo predsednik stranke od te zahteve odstopil.

Kot je včeraj razkril časnik Večer, je Cerar zahtevo po Brglezovem odstopu izpostavil na sestanku vrha SMC po obsežnem uvodu, v katerem je hvalil številne dosežke vlade in stranke. »Bilo je bizarno. Premier je v skoraj dvournem uvodnem govoru poudarjal svoje zasluge in dosežke ter kako so vsi proti njemu. Izpostavljal se je kot mesija, nam pa je dal vedeti, da brez njega ne pomenimo nič,« nam je dejal eden od navzočih na sestanku, ki pa ni želel biti imenovan, saj bi lahko v takšnem primeru tudi on pričakoval premierjeve sankcije. Navsezadnje je Cerar tudi razkril, da je strankinim službam že naročil, naj začnejo evidentirati kandidate za prihodnje državnozborske volitve, pri uvrstitvi na listo pa bodo upoštevali tudi to, koliko morebitni kandidati podpirajo delo vlade oziroma njenega predsednika.

Po obsežnem uvodnem govoru je Cerar povedal, da Milana Brgleza na mestu podpredsednika stranke ne vidi več, s čimer je po besedah našega vira večino navzočih presenetil. Namero, da bo šel v konfrontacijo z Brglezom, je namreč zaupal le peščici ljudi, nekateri od njih pa naj bi temu nasprotovali.

Sicer pa naj zakon o tujcih ne bi bil edina točka, ki v zadnjem času v delu SMC sproža nezadovoljstvo; nekatera elektronska sporočila naj bi krožila tudi o drugih temah. »Včasih se mi zdi, da je med potniki na sindikalnem izletu več povezanosti kot v naši stranki,« nam je dejal eden od članov SMC. Kljub temu pa ocenjuje, da stranka do volitev kakšnega večjega osipa ne bo doživela in da bo tudi koalicija zdržala do rednega preverjanja volje ljudstva, ki bo prihodnje leto.

Presenečenje in zaskrbljenost nad napetostmi v največji vladni stranki pa so včeraj izrazili v obeh manjših koalicijskih partnericah DeSUS in SD. Prvak stranke upokojencev Karl Erjavec je spomnil, kako je razpad Pozitivne Slovenije pred nekaj leti pripeljal do predčasnih volitev. Izrazil je pričakovanje, da bo SMC spor hitro rešila v korist države in bo vladna koalicija še naprej trdna. Vlada namreč po Erjavčevem prepričanju dosega dobre rezultate, zato si želijo dokončati mandat. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pa je spomnil, da tudi državljani ponovnih predčasnih volitev ne podpirajo.

Ko se spreta drugi in tretji človek v državi, zazvonijo vsi alarmi, pa meni vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Po njegovem prepričanju je Brglez pri odločanju o noveli zakona o tujcih glasoval »tako, kot je treba«. Ni namreč dobro vse tisto, kar je popularno, in včasih je treba glasovati tudi proti javnemu mnenju. Na vprašanje, ali lahko dogajanje v SMC vpliva na koalicijo, pa je odgovoril, da lahko vpliva na marsikaj. Verjame pa, da je Brglez dovolj moder človek, da se ne bo pustil izsiljevati.