Po več letih negotovosti pred prihodnostjo se je dobrim štiri tisoč od nekdanjih sedem tisoč Cimosovih delavcev včeraj lahko odvalil kamen od srca. Potem ko je tudi hrvaška vlada potrdila dogovor ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in hrvaškega ministra za državno premoženje Gorana Marića izpred nekaj dni o zunajsodni rešitvi Cimosovega spora na Hrvaškem, je bila odpravljena še zadnja ovira za konec zahtevne privatizacije koprske družbe. Kupil jo bo italijanski Palladio Finanziaria, lastnik dveh proizvajalcev sestavnih delov za avtomobilsko industrijo TCH Cogeme in Dynamic Technologies Group.
Za nakup terjatve do Cimosa bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) hrvaški agenciji za zavarovanje depozitov in sanacijo bank plačala sedem milijonov evrov, je včeraj povedal Marić (predhodno slovensko ponudbo v višini petih milijonov evrov so Hrvati pred dnevi označili kot neustrezno). Dogovorjeno naj bi bilo tudi, da letos in prihodnje leto italijanski prevzemnik Cimosa na Hrvaškem, kjer je v treh tovarnah zaposlenih približno 1100 delavcev, ne bo zniževal števila zaposlenih in njihovih plač, posli pa naj bi se vsaj ohranili na obstoječi ravni. Leta 2015 je Cimosova hčerinska družba na Hrvaškem P. P. C. Buzet dosegla 70 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
Dogovor predvideva tudi umik tožbe hrvaške agencije proti Cimosu. Vložila jo je lani, skupaj z obrestmi pa se je tožbeni zahtevek povzpel na skoraj 60 milijonov evrov.
Kaj je bilo dogovorjeno
Poročali smo že, da si je Cimos še v časih nekdanje Jugoslavije pri Riječki banki izposodil 20 milijonov evrov. Po njenem propadu je terjatve do Cimosa prevzela hrvaška agencija za zavarovanje depozitov in sanacijo bank, po prvem postopku prisilne poravnave, pričetim sredi devetdesetih let, pa se s Cimosom leta 1999 dogovorila o ureditvi medsebojnih razmerij. Dogovor je na eni strani predvideval, da bo hrvaška agencija s pretvorbo terjatve v osnovi kapital sprva postala solastnica Cimosovih hčerinskih družb na Hrvaškem, nato pa 26-odstotna lastnica matične družbe v Kopru. Po drugi strani bi moral Cimos za približno enak znesek, torej 20 milijonov evrov, dokapitalizirati svoje hrvaške hčerinske družbe z nepremičninami. Z njimi od razpada Jugoslavije, podobno kot številna druga slovenska podjetja, na Hrvaškem ni mogel razpolagati. Ravno zato je bilo dogovorjeno, da hrvaška agencija pri ministrstvu za pravosodje doseže izvzetje prepovedi razpolaganja s Cimosovimi nepremičninami. Ker pri tem ni bila uspešna, je trgovsko sodišče na Reki leta 2002 zavrnilo predlog dokapitalizacije s terjatvami in nepremičninami.
Četudi bi se vsi zastavljeni načrti uresničili in bi hrvaška agencija postala četrtinska lastnica Cimosa, bi bila v nedavnem postopku prisilne poravnave tako kot preostali dotedanji lastniki razlastninjena. S pretvorbo dolgov v osnovni kapital je namreč DUTB postala 47,50-odstotna lastnica Cimosa, Republika Slovenija skoraj četrtinskega, razen Mednarodne finančne korporacije (IFC) s 7,7-odstotnim lastniškim deležem pa preostale lastnice banke v državni lasti.
Nova naročila pogojevana s privatizacijo
Iz Palladia Finanziarie se po izpolnitvi vseh odložnih pogojev za prevzem Cimosa še niso uradno odzvali, je pa glavni izvršni direktor slabe banke Imre Balogh že po ponedeljkovem dogovoru med Počivalškom in Radičem dejal, da s kupcem Cimosa aktivno sodelujejo in si prizadevajo, da bi posel zaključili v najkrajšem možnem času. V Slovenskem državnem holdingu pa so nam včeraj pojasnili, da se pogajanja z vlagateljem nadaljujejo. Pred preknjižbo lastništva je potrebno urediti še nekaj formalnosti, med drugim morajo s prevzemom soglašati regulatorji na trgih, na katerih Cimos posluje.
