Ministrstvo za javno upravo je pripravilo novelo zakona o glavnem mestu, ki spreminja način določanja, kolikšen delež dohodnine pripada Mestni občini Ljubljana za opravljanje nalog glavnega mesta. Najpomembnejša sprememba predloga je omejitev deleža dohodnine, in sicer na največ 0,8 odstotka v predpreteklem letu vplačane dohodnine, a hkrati predlog občini zagotavlja tudi, da ne dobi manj kot 0,5 odstotka vplačane dohodnine.
Na ministrstvu za javno upravo so povedali, da je bila novela zakona usklajevana z ljubljanskimi mestnimi oblastmi, ki so se strinjale z načinom izračuna tega posebnega deleža. Zapletlo pa se je pri vrednostih. Na občini so bili odkriti, da »z osnutkom predloga nismo zadovoljni«. Občina si je namreč želela, da bi ministrstvo spodnjo mejo postavilo za 0,1 odstotka višje. »Razlika v vrednosti med vladnim predlogom (0,5 odstotka) in predlogom občine (0,6 odstotka) je 1,8 milijona evrov,« so s konkretnimi številkami na občini predstavili svoj argument.
Občini 1,8 milijona pomeni veliko
»Ker se zakon sprejema za daljše obdobje, menimo, da je ta prihranek države kratkoročno brez pravega učinka, nam pa ta znesek pomeni pomemben prispevek k ustvarjanju projektov in programov, ki so usmerjeni v blaginjo naših meščanov in meščank,« so na občini pojasnili, kaj jim v praksi pomeni 1,8 milijona evrov več.
Vseeno pa državni predlog občini vendarle prinaša nekaj več denarja iz naslova opravljanja nalog glavnega mesta. V letošnjem letu bo občina od države prejela nekaj manj kot 7,4 milijona evrov, saj ji bo država odmerila le 0,37 odstotka pobrane dohodnine. Če bo državni predlog o spremembi zakona o glavnem mestu potrjen, bo občina prihodnje leto iz tega naslova prejela 10,4 milijona evrov, saj ji bo pripadalo 0,5 odstotka lansko leto pobrane dohodnine. Ljubljana bo tako prvič po letu 2013 ponovno prejela več kot 10 milijonov evrov na račun obveznosti, ki jih ima kot prestolnica.
Tudi vlada Alenke Bratušek »jemala« Ljubljani
Velja spomniti, da so pretekle vlade Mestni občini Ljubljana delale precej preglavic z nižanjem tega prihodka. Vlada Boruta Pahorja je leta 2009 spremenila zakon o glavnem mestu tako, da Ljubljani poleg dohodnine, ki jo država razdeli med vse občine, pripada še poseben delež za opravljanje nalog glavnega mesta. V prvih treh letih je v povprečju dobila 15 milijonov, nato pa je druga vlada Janeza Janše leta 2013 klestila proračun zaradi splošnega varčevanja in prestolnici odmerila približno tri milijone manj.
Mestna oblast z županom Zoranom Jankovićem si je leta 2014 obetala, da bo nezaželeno potezo Janševe vlade odpravila vlada Alenke Bratušek, ki je premiersko mesto dobila predvsem po zaslugi Zorana Jankovića, a se je zelo motila. Po razdoru v Pozitivni Sloveniji in ohladitvi odnosov med Jankovićem in Bratuškovo je njena vlada Ljubljani namenila še manj kot Janševa, in sicer 7,7 milijona evrov. Ministrstvo za finance je občini namreč namenilo zgolj 0,37 odstotka dohodnine. Enak odstotek pobrane dohodnine je občina prejemala tudi v času vlade Mira Cerarja, vključno z letošnjim letom. Po novem tako nizkih zneskov občina torej ne bo več dobila, saj ji novela zakona zagotavlja vsaj 0,5 odstotka pobrane dohodnine.
