Nekatera naselja v občini Ig zaradi sušne zime pesti pomanjkanje pitne vode. Občina je pred dnevi uporabnike vodovodnega sistema Golo-Zapotok, ki obsega vasi Zapotok, Golo, Škrilje, del Visokega, Podgozd, Dobravica, Sarsko in Klada, obvestila, da je sprejela ukrep varčevanja s pitno vodo. Večino pitne vode za to območje zajemajo iz površinskega vira Šumnik, ki je skorajda presahnil, poraba pa je velika.
Občani naj na dvoriščih ne perejo avtomobilov
Kot nam je povedala strokovna sodelavka na občini, v sistem pospešeno priključujejo še eno vrtino, ki je bila zvrtana lani, letos pa nameravajo zvrtati še eno. Pitne vode ljudem sicer ni zmanjkalo, le bolj malo je imajo. Vodo dodajajo iz drugega sistema. Da bi dvigovali oziroma uravnavali nivo vode, mora pristojna služba dežurati vse dni in noči.
Vzrokov za veliko porabo je več. Nanjo vpliva tudi stanje vodovodnega sistema, ki ni obnovljen, verjetno pa je poraba večja tudi zato, ker se je na tem območju povečalo število prebivalcev. Včasih so bile tam predvsem počitniške hiše, zdaj pa je več stalnih prebivalcev. S tem problemom se na Igu ne srečujejo prvič, vendar po navadi vode primanjkuje poleti. Tudi letošnje poletje bi utegnilo biti problematično, ker zaradi suhe zime tudi takrat raven podtalnice verjetno ne bo visoka.
Na občini prebivalcem svetujejo, naj bodo pri porabi vode gospodarni in naj je ne uporabljajo v velikih količinah, na primer za pranje avtomobilov. Opozorila občanom so se sicer v preteklosti izkazala za dvorezen meč, kajti včasih se je poraba po njih le še povečala.
Iške izvore vode dobro pozna Miha Brenčič, profesor na naravoslovnotehniški fakulteti. Pravi, da ni nič nenavadnega, če se na kraškem terenu večkrat srečujejo s tem problemom. »To območje se z vodo oskrbuje iz večjega števila manjših zajetij, ki so za sušo zelo ranljiva. Po mojih informacijah gre za manjši kraški izvir, kjer voda priteka na plano iz karbonatnih kamnin. Za takšne vrste izvirov je značilno, da so zelo podvrženi nihanju pretokov. Zlasti v obdobjih majhnih količin padavin in relativno dolgih meteoroloških suš in s tem posledično nizke infiltracije, kot zdaj, lahko njihova izdatnost zelo upade ali pa v celoti presahnejo,« pravi Brenčič in dodaja, da je takšnih izvirov v Sloveniji veliko. Ker so nezanesljivi, se vse manj uporabljajo kot osnova za zbiranje vode, sistemi pa se vse pogosteje osredotočajo na večje vodne vire.
Suša je prizadela Evropo
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj meni, da posameznega dogodka, kakršnemu smo priča na Igu, ne moremo pripisati podnebnim spremembam. S klimatskimi spremembami v širšem kontekstu pa je povezana suša, ki smo ji priča v zadnjih mesecih. »Zima je pri nas na splošno najbolj sušen letni čas. Če odštejemo zadnji sneg, ki ni dal skoraj nič vode, smo že skoraj enajst tednov brez dežja. To je ekstremno. Tudi če vsakega dogodka ne moremo pripisati podnebnim spremembam, lahko rečemo, da podnebne spremembe povečujejo verjetnost za takšne dogodke,« pravi. Dodaja, da se s sušo to zimo srečuje vsa severna polobla in tudi to lahko pripišemo podnebnim spremembam.
»Naše vzorce vremena ustvarjajo planetarni valovi, ki prinašajo dež. Podnebne spremembe povzročijo tudi, da za določeno obdobje to splošno kroženje obstane. Zdaj smo obstali v valu, kjer je mraz in ni vode,« dodaja in pojasnjuje, da k izrednim vremenskim razmeram lahko prištejemo tudi pojave, kot sta sneg na Siciliji in velika vročina v Avstraliji.
Huda zimska suša, s kakršno se srečujemo v teh dneh, ni nič novega, nazadnje je bilo tako suho pred nekaj leti. »Podnebne spremembe ne prinašajo nepojmljivih dogodkov, ampak dogodke, ki smo jih že imeli, a na 10 ali 50 let, zdaj jih imamo pa na dve leti ali na tri leta,« opozarja podnebna strokovnjakinja.
