Nedvomno smo dosegli občinstvo v celotnem slovenskem prostoru. V medijih, ki jih dnevno spremljamo, je bilo od prejema naslova leta 2014 do danes blizu deset tisoč objav. Da je Ljubljana evropska zelena prestolnica, smo lahko prebrali po celotni Evropi in širše, celo v New York Timesu, The Guardianu in Monoclu ter mnogih strokovnih publikacijah. Doseg lahko vrednotimo v več milijonih evrov, po nekaterih ocenah znaša celo več kot deset milijonov. Vsekakor smo uspešno informirali prebivalce in občutno okrepili prepoznavnost Ljubljane v tujini.
Prav zaradi dobrega glasu naj bi bila Ljubljana zdaj tudi bolj privlačna za vlagatelje. Ali to že opažate?Število obiskovalcev se je povečalo, postali smo še zanimivejši gostitelji mednarodnih dogodkov, konferenc in kongresov, ob tem pa tudi za nove tuje naložbe, v skupni vrednosti približno 500 milijonov evrov. Na Bavarskem dvoru bo letos svoja vrata odprl hotel s petimi zvezdicami Intecontinental, kmalu bo začela graditi Ikea, zrasel bo intermodalni logistični terminal...
Novi projekti pomenijo do štiri tisoč novih delovnih mest, večjo konkurenčnost Ljubljane in okrepljen gospodarski razvoj. Poleg tega smo kot mesto postali enakovreden sogovornik mnogim večjim mestom po vsem svetu, na medmestni ravni smo zaželeni govorci in na mnogih mednarodnih dogodkih dobimo veliko prostora za predstavitev dobrih praks.
Po čem bi si morali Ljubljančani najbolj zapomniti zeleno leto?Nedvomno so prebivalci tudi zaradi tega projekta danes bolj pozorni na svoje okolje in dogajanje v njem. Hkrati so bolj kritični, kar je dobrodošlo, in se zavedajo, da lahko tudi sami, z na videz majhnimi spremembami, občutno vplivajo na prihodnost svojega mesta. Marsikdo je katero od svojih navad obarval bolj zeleno, čeprav velja, da je to zmeraj najtežje. Preteklo leto je zato tudi dokaz, da znamo biti Ljubljančanke in Ljubljančani ponosni na naše mesto in skupne dosežke.
Kakšen je bil po vaši oceni učinek v regiji? Ljubljana naj bi razširila trajnostne vrednote po osrednjem in jugovzhodnem delu Evrope.Odziv je presegel moja pričakovanja. Skoraj ni evropske države, kamor ne bi segel glas naše zelene prestolnice. Na študijskih obiskih smo gostili predstavnike mest iz vseh delov Evrope, od Sofije, Istanbula in seveda mnogih mest nekdanje skupne države, do Dunaja, Salzburga, Osla in Malma. Pripotovala je delegacija 80 županov in podžupanov iz francoske Burgundije, pa italijanska, madžarska, nizozemska in portugalska mesta. Zeleno prestolnico smo predstavili tudi Brazilcem, Indijcem, prišli so celo predstavniki Seula.
Poleg tega smo bili prisotni na mnogih velikih mednarodnih konferencah in medmestnih srečanjih. Največ zanimanja je požela mobilnost v mestu, zapora središča za motorni promet, trajnostno ravnanje z odpadki, visok delež ločeno zbranih odpadkov ter obsežne prenove degradiranih območij. Mnoge sogovornike smo tudi navdušili za sodelovanje v projektu. Tokrat se za naziv zelene prestolnice in zeleni list poteguje kar 28 evropskih mest.
Ljubljana bo vedno zelena prestolnica Evrope 2016, kako pa bo mesto to izkoristilo v prihodnje?Visoka nagrada je dodatno spodbudila implementacijo zelenih novosti, ki so verjetno najvidnejše na področju mobilnosti in ravnanja z odpadki. Zelo dobro so bili sprejeti tudi na videz majhni projekti, kot je na primer izdelava uporabnih izdelkov iz invazivnih rastlin. Hvaležna sem sodelavcem velike mestne družine, da so zelene smernice vpeli v vsa področja.
Naše temeljno vodilo ostaja krepitev kakovosti življenja v mestu. Ohranili in čuvali bomo prednosti Ljubljane in dodajali tisto, kar še manjka. Pred nami je veliko izzivov, poleg tega smo priča hitrim razvojnim spremembam, digitalizaciji z novimi poslovnimi modeli in prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo. Dolgočasno zagotovo ne bo.
Bristol naj bi ob prevzemu naslova zelene prestolnice Evrope dobil lepo finančno nagrado britanske vlade. Kakšnega odziva pa ste bili deležni v Ljubljani?Neposrednih finančnih posledic žal res nismo občutili, se pa z Ljubljano in dosežki mesta sedaj mnogi predstavniki vlade radi pohvalijo, kar pozdravljam. Veseli smo bili tudi prisotnosti najvišjih političnih predstavnikov na osrednjem otvoritvenem dogodku marca lani. Če se bo podpora na deklarativni ravni v prihodnje prelila v sofinanciranje katerega od projektov za večjo kakovost življenja v mestu, bo to zmaga tako za Ljubljano kot državo.
Tudi odzivi mnogih drugih občin so pozitivni. Nekateri župani aktivno prevzemajo dobre prakse, napovedujejo zaporo mestnih središč za promet in podobno. Verjamem, da je to tudi bistvo projekta zelene prestolnice – medsebojno učenje in prenos dobrih praks.
