Sicer pa za širše razumevanje trditve o prihajajoči vojni manjka še vrsta dejstev. Na primer, da je na svetu vsako leto za oboroževanje porabljenih več kot dva tisoč milijard dolarjev (Mirovni inštitut Stockholm); da je na svetu vsak trenutek pripravljenih za uporabo okrog štirinajst tisoč raket z atomskimi glavami; da je na svetu predvsem zaradi vojn okrog petdeset milijonov beguncev; da je na svetu okrog pol milijona mladostnikov, ki poznajo samo življenje v vojni; da na svetu vsako uro zaradi lakote umre tristo otrok (Unesco, Unicef).
Naši, evropski in svetovni politiki nam še vedno govorijo, da bo jutri bolje, v resnici pa nas kot živino vodijo v klavnico tretje svetovne vojne. A nekaj je gotovo – tisti, ki jo bodo preživeli, se bodo v naslednji vojni lahko obmetavali samo še s kamenjem (Einstein).
O slovenskih politikih – razen nekaj redkih izjem – je škoda besed. S svojo butalsko politiko so državo materialno in moralno oropali, omogočili kolonizacijo in zapravili neodvisnost ter samostojnost. Zaradi njih je danes Slovenija primer izgubljenih priložnosti in bližje Balkanu kot leta 1991.
Tudi evropski politiki so s svojo nesposobnostjo, samoljubjem in hlapčevanjem tujim interesom spodbudili nacionalizme ter razpad temeljnih vrednot. S slepim podpiranjem tako imenovane najmočnejše države, ki v imenu lažne demokracije serijsko uničuje druge države, begunce pa nam pošilja v Evropo(!), nas vse hitreje potiskajo v novo vojno.
Svet je zagotovo na prelomnici, ko lepotni popravki ne zadostujejo več, pač pa je potreben korenit preobrat. Če tega ne bo, bomo tudi mi kmalu potrebovali zemljevid o razkosanju Slovenije iz leta 1941. Zato moramo politikom postaviti brezpogojno zahtevo za ukrepanje doma, v Evropi in v svetu – saj gre za odločitev med vojno ali mirom. Če kdo misli, da so te besede preveč dramatične, naj si ponovno prebere dejstva iz drugega odstavka tega pisma. Širše gledanje pa omogočata tudi članek Marka Vrhunca Današnja podoba sveta v Objektivu 7. januarja 2017 in intervju z Romanom Prodijem v Objektivu 14. januarja 2017.
P. S.: Če ste za branje tega pisanja in razmislek porabili na primer pol ure, potem vedite, da je bilo na svetu v tem času za oboroževanje porabljenih sto milijonov dolarjev. Ne za pomoč beguncem, ne za pomoč lačnim, ne za pomoč revnim, ne za izobraževanje in razvoj, ne za mir, pač pa za ubijanje, pobijanje in pokole! Še lahko samo brezbrižno opazujete?
JANEZ ZADRAVEC, Ljubljana