Pravosodni minister Goran Klemenčič v imenovanje v državni zbor pošilja vrhovnega sodnika mag. Damijana Florjančiča, saj ga vidi kot najprimernejšega kandidata za predsednika vrhovnega sodišča in mu je zato dal prednost pred vrhovnim sodnikom mag. Rudijem Štravsom.
Na pravosodnem ministrstvu sicer oba prijavljena kandidata ocenjujejo kot sodnika »z veliko osebno in strokovno integriteto, ki izpolnjujeta pogoje za vodenje najvišjega sodišča v državi«. Toda prednost dajejo Florjančiču: »Pri podaji predloga je pretehtala vsebina strateškega programa dela sodišča, realno in v interesu krepitve pravne države in institucije sodstva, utemeljena in pričakovana vizija ter dosedanje izkušnje,« so pojasnili ministrovo odločitev.
Enega podprli kolegi, drugega sodni svet
Tako Štravs kot Florjančič sta imela polovično podporo, ko sta prišla pred ministra. Vrhovni sodniki so na občni seji dali prednost Florjančiču, sodni svet pa je kot primernejšega kandidata izvolil Štravsa. S to opombo, da ne eni ne drugi nobenemu podpore niso izrecno odrekli, saj so za oba ocenili, da izpolnjujeta pogoje. Zanimivo je, da je Štravs pri prejšnjem, neuspešnem razpisu ravno obratno dobil podporo kolegov na občni seji (tedaj je bil njegov protikandidat Vladimir Horvat), sodni svet pa mu jo je odrekel, ker se je v svojem programu premalo opredelil do delovanja nižjih sodišč.
Klemenčič bi s svojo odločitvijo, koga predlagati, tako v vsakem primeru »povozil« bodisi odločitev vrhovnih sodnikov ali pa sodnega sveta. Na koncu se je odločil za kandidata vrhovnih sodnikov, česar pa predsednik sodnega sveta dr. Marko Novak nikakor ne dojema kot ministrovo nezaupnico najpomembnejšemu kadroviku v sodstvu: »Prednost smo dali Štravsu, vendar smo tudi ocenili, da sta oba sprejemljiva,« nam je pojasnil Novak in dodal, da je njega osebno pri Florjančiču »mogoče zmotil« le pogled na službo za nadzor organizacije poslovanja sodišč, ki jo je uzakonil že pravosodni minister Senko Pličanič, Klemenčič pa je decembra podpisal pravilnik, po katerem je lahko takšna »inšpekcija« na ministrstvu zaživela. Florjančič v nadzorni službi menda ne vidi velikih težav, saj da je dovolj varovalk, ki onemogočajo zlorabo, medtem ko naj bi bilo Štravsovo stališče precej bližje večini sodnikov in tudi sodnemu svetu, ki ni naklonjeno takšnemu zunanjemu nadzoru sodišč. Kljub vsemu pa Novak poudarja, da sta oba kandidata dobra.
Florjančič za večje zaupanje javnosti v sodstvo
»Rad bi dosegel večje zaupanje javnosti v delo sodstva kot celote, kar ni le vprašanje – očitno še ne povsem rešenega – zmanjševanja sodnih zaostankov. Zato je med drugim treba v največjem možnem obsegu povečati transparentnost dela vrhovnega sodišča in drugih sodišč v državi in si prizadevati za uveljavljanje enotnosti sodne prakse prek precendenčnih stališč vrhovnega sodišča in čim bolj sprotnega iskanja strokovno poglobljenih odgovorov na odprta pravna vprašanja. Zlasti prek na občni seji vrhovnega sodišča sprejetih načelnih pravnih mnenj,« nam je na vprašanje, kakšna je njegova vizija vodenja vrhovnega sodišča, pojasnil Florjančič in dodal, da se bo med drugim zavzemal tudi za bolj intenzivno in trajno izobraževanje sodnikov in sodnega osebja, boljše sodelovanje s sodnim svetom in ministrstvom za pravosodje ter za krepitev vsestranske odgovornosti za vestno, strokovno in dovolj hitro sodno delo.
