»Zame je to postal pomemben lakmusov test: če ne moremo reformirati področja, ki je zaradi manka nadzornih mehanizmov povzročilo toliko dragih škandalov, potem ne moremo nobenega,« je pravosodni minister Goran Klemenčič pred dobrim mesecem za Dnevnikov Objektiv pospremil svoje načrte po temeljiti reformi državnega pravobranilstva. Na pravosodnem ministrstvu so namreč pripravili zakon o državnem odvetništvu, ki pa je naletel na precej kritik – predvsem med pravobranilci.
Včeraj je vlada na dopisni seji potrdila predlog zakona o državnem odvetništvu, njegova zadnja različica pa kaže, da je minister v nekaterih točkah pravobranilcem (oziroma bodočim državnim odvetnikom) le popustil. Iz zakona so na pravosodnem ministrstvu umaknili določbo, po kateri bi bilo državno odvetništvo organ v sestavi pravosodnega ministrstva, prav tako pa so črtali člene, po katerih bi lahko državo zastopale tudi različne zasebne odvetniške pisarne.
Na ministrstvu pa vztrajajo, da bodo državni odvetniki le še javni uslužbenci in ne več državni funkcionarji, kar ostaja eden od ključnih pomislekov, saj na pravobranilstvu opozarjajo, da status javnega uslužbenca ponuja bistveno prenizko stopnjo samostojnosti, ki jo potrebujejo pri svojem delu na sodiščih.
Več različic v zadnjih nekaj dneh
Čeprav se je pravosodno ministrstvo pravobranilstvu nekoliko približalo, pa na Šubičevi 2 ni pretiranega navdušenja. »Na spletnih straneh vlade sta bili v četrtek objavljeni dve novi gradivi glede predloga zakona o državnem odvetništvu, danes pa še tretje, tako da pravzaprav ni jasno, katera različica predloga naj bi bila v vladi sploh potrjena, saj nobena od teh treh državnemu pravobranilstvu ni bila poslana,« nam je povedala predstavnica pravobranilstva Tajda Toni in dodala, da so bili o odločitvi vlade obveščeni le neuradno in prek objave na spletni strani vlade. »To je sicer že ustaljen način 'sodelovanja' z ministrstvom za pravosodje v poteku oblikovanja reforme državnega pravobranilstva,« so bili z domnevno slabo komunikacijo nezadovoljni na pravobranilstvu.
Neuradno pa smo izvedeli, da tudi z nekakšnim kompromisom, ki so ga pripravili na pravosodnem ministrstvu, pravobranilci niso zadovoljni. Poleg selitve med javne uslužbence jih v zadnjih različicah zakona po naših informacijah med drugim moti tudi to, da ministrstvo v uvodu predloga zakona piše, da je umaknilo predvideni nadzor pravobranilstva (s strani ministrstva), vendar pa v predlogu po njihovem mnenju še vedno ostajajo določbe, ki ta nadzor omogočajo. Prav tako med kamni spotike ostaja tudi možnost, da generalnega državnega odvetnika po novem ne bi iskali samo med državni odvetniki, temveč tudi med zunanji kandidati.
Mehak prehod in konec političnega kadrovanja?
Če bo zakon prestal vsa sita v državnem zboru in zaživel v praksi, bo prehod pravobranilcev, ki so danes funkcionarji z osemletnim mandatom, med javne uslužbence mehak vsaj glede njihovih delovnih mest. Svoje mandate bodo lahko namreč oddelali do konca. Državni pravobranilci bodo postali višji državni odvetniki (obdržali bodo tudi dosežen plačni razred), pomočniki državnih pravobranilcev pa bodo državni odvetniki.
Ko se jim bodo mandati iztekli, se bodo lahko prijavili na razpise po pravilih za javne uslužbence, pri čemer bo primernost kandidatov za višje državne odvetnike po novem presojala tudi posebna štiričlanska komisija. Predsedoval ji bo višji ali vrhovni sodnik, ki ga mora predlagati sodni svet, v komisiji pa bodo še predstavnik tožilcev, višji državni odvetnik in pravni strokovnjak, ki ga bo predlagal pravosodni minister. Na tak način želijo na pravosodnem ministrstvu omejiti politično kadrovanje, saj danes pravobranilce imenuje vlada sama.
