Evropska komisija oziroma komisar za kmetijstvo in ruralni razvoj Phil Hogan kljub napovedim ni predstavil pisnih pravnih argumentov, zakaj je treba Hrvaški dovoliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran. To je Hogan obljubil kmetijskemu ministru Dejanu Židanu, ki je že minuli četrtek, po obisku v Bruslju, jasno povedal, da je dobil več namigov, »da so v času hrvaških pristopnih pogajanj potekali dogovori v ozadju« in da je aktualno dogajanje okoli terana odraz teh škandaloznih dogovorov. Prav tako je poudaril, da evropska komisija z delegiranim aktom – s tem bo Hrvaški dopustila uporabo imena teran – legalizira nezakonito prakso. Evropska komisija namreč Sloveniji že priznava legitimno zaščito terana.
Komisija bo načrte uresničila čez slaba dva tedna
Toda razprava na sestanku ni dala odgovorov, še manj pravne temelje. Evropska komisija je zgolj vnovič sklenila, da ne vidi razlogov, zakaj ne bi izvedla svojih načrtov in zakaj bi vprašanje terana obravnavala drugače kot vse druge izjeme pred tem, so za STA povedali viri v Bruslju.
Včerajšnja debata v evropski komisiji o uporabi imena teran je bila kratka, trajala je zgolj 15 minut. Slovenija je predstavila svoje pomisleke in izpostavila, da bi bila dodelitev omenjene izjeme Hrvaški pomemben precedens, a so v komisiji to zavrnili. Poudarili so, da je bil že v preteklosti sprejet delegirani akt, ki Hrvaški dodeljuje enako vrsto izjeme za tri druge sorte grozdja, ki sovpadajo z zaščitenimi označbami porekla v drugih državah, a je komisija tedaj pustila vprašanje terana odprto, da bi Slovenija in Hrvaška sami našli skupno rešitev. Ker je nista, jo je torej našla evropska komisija. Med članicami se je odzvala le Hrvaška, ki se je strinjala s komisijo, so za STA povzeli viri.
Komisija naj bi postopek za sprožitev delegiranega akta, s katerim naj bi Hrvaški pod določenimi pogoji dopustila uporabo imena teran, sprožila 24. januarja.
Ali je sprejetje delegiranega akta dopustno?
Sprejetje delegiranega akta posamezna članica zelo težko zavrne, saj so za zavrnitev potrebni glasovi 55 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva Unije. Minister Židan je že minuli teden za Dnevnik povedal, da potekajo intenzivni pogovori z državami članicami o sprejetju delegiranega akta in o tem, do katere mere lahko evropska komisija s sprejetjem teh aktov delegira naša življenja, a hkrati opaža, da se države članice o konkretni zadevi ne želijo opredeljevati. Židan je te dni v Rusiji, zato se na najnovejše dogajanje ni odzval, je pa že minuli četrtek jasno dejal, »da je nezakonito pravno prakso, kot je primer obstoja in prodaje vina pod imenom teran, nemogoče legalizirati z delegiranim aktom«.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je potezo komisije označila za zelo problematično. »Če je komisija reševala druge izjeme z aktom, sprejetim avgusta 2013, bi morala absolutno takrat dati na mizo tudi vprašanje terana. Slovenija ni vedela za nobeno vlogo Hrvaške. Prav zato je bilo s tem še potrjeno, da je zadeva teran absolutno zaprta in ni predmet nobenih pogajanj,« je rekla.
»Moje stališče je, da bo treba uporabiti pravna sredstva, ki so na voljo. To je povsem legitimen način,« se je na dogajanje odzval tudi zunanji minister Karl Erjavec. »To je tožba na sodišču,« je bil jasen. Tudi sam je namreč prepričan, da je nenavadno, da evropska komisija v tej zadevi predlaga delegirani akt, saj se ta po njegovih besedah običajno predlaga za zelo enostavne, administrativne zadeve, ne za tako občutljive politične zadeve.
