V včerajšnjem odzivu na pobudo Zavezništva Alenke Bratušek so škofje med drugim poudarili, da je pobuda škodljiva za javne finance. Posvetovalni referendum v sklepni fazi denacionalizacije ne more imeti pravnih učinkov, zaradi stroškov izvedbe pa bo za več milijonov evrov prikrajšal državni proračun, so zapisali. Pobudo razumejo »kot sredstvo za širjenje neresničnih informacij glede oškodovanja bank v državni lasti ter posrednega spodbujanja nestrpnosti do Cerkve in katoličanov v Sloveniji«. Škofje vztrajajo, da so odškodnine za prepočasno denacionalizacijo ne le zakonite, temveč tudi moralno upravičene. »Ne nazadnje,« so zapisali, »je Cerkev priznana družbeno koristna organizacija, saj uporablja sredstva v dobrodelne in vzgojno-izobraževalne namene, za obnovo svoje sakralne kulturne dediščine in za izvajanje verske dejavnosti.«
Stranka Zavezništvo je v ponedeljek napovedala, da bo v DZ sprožila postopek za razpis posvetovalnega referenduma o procesu denacionalizacije. Na njem bi državljane povprašali, ali se strinjajo s tem, da se naravna bogastva ne bi več vračala v naravi. Če bi posvetovalni referendum uspel, bi zakon o denacionalizaciji spremenili tako, da nepremičnin ne bi bilo mogoče vračati v naravi v primerih, ko bi bile te naravno bogastvo. Takšni primeri so obala Bohinjskega jezera, območje slapa Savica ali gozdovi Triglavskega narodnega parka. Za tovrstne nepremičnine bi upravičencem po novem izplačali le odškodnino. Predsednica Zavezništva vztraja tudi pri oktobrski pobudi, po kateri naj bi se Katoliška cerkev v zameno za škodo, ki so jo bankam povzročila podjetja v njeni lasti, odpovedala večmilijonskim odškodninam zaradi predolgih denacionalizacijskih postopkov. ri
